Preglednica 23: Individualni načrt za učenca s slabše razvitim fonološkim zavedanjem UČENEC: AD
56
Glede na oblikovana individualna načrta za učenca sem lahko pripravila konkretno gradivo za reševanje pri individualnih urah. Pri izdelavi gradiva sem se osredotočila predvsem na to, da bosta učenca dobro razvila fonološko zavedanje. To je namreč pogoj za branje in pisanje.
Pri prvem gradivu (Priloga 16) sta učenca vadila zlogovanje. Najprej sta morala poimenovati sličico, nato sta besedo zlogovala in preštela, koliko zlogov ima. Pri tej nalogi sem bila pozorna, da so besede imele različno število zlogov. Bile so dvo-, tri-, štirizložne pa tudi enozložne. Pri štetju zlogov pri enozložnih besedah sta učenca najprej imela kar nekaj težav. Besedo sta, čeprav sta vedela, da ima en zlog, želela razdeliti na dva zloga in poimenovati zlog. Na primer beseda konj ima en zlog, ko sem ju vprašala, kateri je ta zlog, sta besedo razdelila na ko in -nj ter rekla, da je zlog ko. Po več primerih sta usvojila to, da če je beseda enozložna, je zlog celotna beseda. Pri naslednji nalogi, ki je bila še vedno namenjena zlogovanju, sta učenca prav tako začela s poimenovanjem sličice, nato pa sta besedo zlogovala. Število zlogov v besedi sta morala povezati s številom pik. To nalogo sta rešila brez težav. Sledile so naloge za utrjevanje prvega zloga. Najprej sta morala poimenovati, kaj je na slikah, nato sta morala
57
besede glasno zlogovati. Določila sta jim tudi prvi zlog. Besedi iz prvega stolpca sta morala poiskati besedo v drugem stolpcu, ki ima enak prvi zlog. Nato sta v danih besedah iskala vsiljivca, ki ima različen prvi zlog od drugih danih besed. Besede v enakem okviru sta poimenovala in jim določila prvi zlog, nato sta izbrala vsiljivca. Ko res nista slišala, kateri je prvi zlog v besedi, sta me pogledala v usta in gledala mojo izgovarjavo in zlogovanje. Tako jima je bilo lažje določiti prvi zlog. Učenca pri določanju prvega zloga sicer nista imela večjih težav.
Pri drugem učnem gradivu (Priloga 17) sta spoznavala in utrjevala zadnji zlog v besedi. Najprej sta morala poimenovati besede na slikah in jih glasno zlogovati. Določila sta jim zadnji zlog.
Besedi iz prvega stolpca sta morala poiskati besedo v drugem stolpcu, ki ima enak zadnji zlog.
Nato sta v danih besedah iskala vsiljivca, ki ima različen zadnji zlog od drugih danih besed.
Besede v enakem okviru sta poimenovala in jim določila zadnji zlog, nato sta izbrala vsiljivca.
Sledila je še naloga, pri kateri sta imela v stolpcu pobarvano sličico. Morala sta ji določiti zadnji zlog, nato pa v vrstici poiskati besedo, ki ima enak zadnji zlog, in pobarvati sličico. Pri določanju zadnjega zloga sta imela nekoliko več težav. Večkrat sem jima morala besedo zelo nazorno izgovoriti, da sta slišala, kje v besedi je zadnji zlog. Ko res nista slišala, kateri je zadnji zlog v besedi, sta me pogledala v usta in gledala mojo izgovarjavo in zlogovanje. Tako jima je bilo lažje določiti zadnji zlog.
Tretje učno gradivo (Priloga 18) je bilo namenjeno prepoznavanju prvega in zadnjega glasu v besedi. Učenca na preizkusu predopismenjevalnih zmožnosti zadnjega glasu nista prepoznavala, medtem ko je prvi glas v eni besedi prepoznal le učenec AČ. Pri reševanju tega gradiva sem bila pozorna in sem učenca opozarjala, da sta prvi ali zadnji glas dlje izgovarjala ali vlekla. To sem jima prikazovala tudi sama. Na primer besedo sonce, v kateri sta iskala prvi glas, sta izgovorila tako – ssssssonce. Če sta iskala zadnji glas, sta to besedo izgovorila tako – sonceeeee. Pri prepoznavanju prvega in zadnjega glasu v besedi sta na začetku imela kar nekaj težav. Z veliko raznolikimi vajami za utrjevanje sta to znanje kmalu usvojila.
Tudi s pomočjo četrtega gradiva (Priloga 19) sta učenca utrjevala prepoznavanje glasu v besedi. Pri prvi nalogi sta imela podane tri sličice. Izbrati sta morala eno, ki je imela določen glas na začetku, na koncu ali sredi besede. Pri drugi nalogi sta najprej poimenovala sliko, nato besedo poskušala glaskovati. Ta naloga jima je bila težka, saj nekaterih glasov v besedi nista slišala. Tudi tukaj sem jima pomagala tako, da sem vlekla določen glas, ki ga prej nista slišala.
Lažje jima je šlo pri besedah sir in miš, ki sta krajši. Pri tretji nalogi sta sestavljala besedno verigo. To nalogo sta reševala skupaj – eden je začel in povedal prvi glas v besedi, nato je naslednji povedal zadnji glas te besede in iskal besedo, ki ima enak prvi glas, kot je imela prejšnja beseda zadnji glas. Tako sta skupaj sestavila verigo. To nalogo sta učenca rešila brez težav. Pri zadnji, četrti nalogi, sta najprej poimenovala sličico in besedi določila prvi glas, nato
58
pa je iz vseh določenih prvih glasov nastala nova beseda. Pri tej nalogi sem jima sama najprej pokazala primer, ker se mi je zdela zahtevnejša. Učenca sta pri naslednjih primerih ustrezno določila prvi glas v besedi, a sta imela malo težav pri povezovanju vseh prvih glasov v novo besedo.
Učenca sta pri pouku že spoznala veliki tiskani črki A in I, zato smo to utrjevali z nalogami v petem gradivu (Priloga 20). Pred srečanjem sta si pripravila različen material (pribor, vejice, barvice, plastelin) in iz njega sta na srečanju ustvarjala črki A in I. Vadila sta tudi pisanje črk po zraku in po mizi, črki pa sta že zapisala tudi v zvezek. Zelo zanimiva jima je bila naloga, pri kateri sta s svojim telesom prikazala črki A in I. Imeli smo namreč telovadbo s črkama. Ko sem rekla I, sta morala stati čisto ravno, kot je zapisana črka I, ko pa sem rekla A, sta skočila razkoračno. Črki sem potem večkrat izgovarjala, najprej počasi, nato hitreje in učenca sta ob tej vaji uživala, hkrati pa sta vadila tudi pravilno obliko črke in razliko med črkama. V naslednji nalogi sta v povedih in besedah iskala črki A in I ter jih preštevala. Tudi ta naloga je bila zanju zelo motivacijska in zabavna, saj sta oba želela čim prej najti čim več črk.
Preglednica 24: Končno stanje učenca AČ