2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
3.5 REZULTATI Z INTERPRETACIJO
3.5.2 Analiza posameznih nalog na preverjanju znanja
Analizirali bomo, koliko točk so učenci v povprečju osvojili pri posamezni nalogi in katere so bile najpogostejše napake, ki so jih naredili učenci.
3.5.2.1 Prva naloga
Kot lahko razberemo z grafa 2, je bilo pri prvi nalogi možnih 7 točk. Vsak pravilni odgovor je učencu prinesel eno točko. Razlika med pravilnimi odgovori na pred- in potestu je 1,6 točke oziroma 22,9 %. Najpogostejše napake, ki so se pojavile na predtestu, so bile, da učenci niso vedeli, da alkoholni termometer kaže svojo temperaturo, niso znali poimenovati enote za temperaturo s celo besedo, torej stopinje Celzija. Da lahko telesno temperaturo izmerimo z digitalnim termometrom.
Vse to je smiselno, saj se učenci s takšnimi informacijami niso srečali, zato nismo pričakovali, da bodo nalogo rešili popolno. Ugotovitev lahko povežemo že z znanimi napačnimi predstavami, ki smo jih navedli v poglavju 2. 6. 2. In sicer, učenci menijo, da termometer meri toploto in zato kaže toploto osebe/predmeta.
Prav tako ne ločujejo med obema pojmoma (Buh, 2015; Zdovc, 2018).
Napake, ki so se pojavile na potestu, pa so bile, da učenci še vedno niso vedeli, da alkoholni termometer kaže svojo temperaturo. Vsi ostali odgovori pa so se izboljšali. Poudarili bi, da niti en učenec te naloge ni rešil pravilno. Sklepamo, da je to težje razumeti ali pa učenci niso bili pozorni pri didaktični igri 1 in 2, saj se je ravno tam omenil ta podatek.
Graf 2: Povprečno število točk pri prvi nalogi 3,3
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK PRVE NALOGE
49 3.5.2.2 Druga naloga
Graf 3 prikazuje število točk, ki so jih učenci v povprečju dosegli pri drugi nalogi.
Naloga je bila ovrednotena s štirimi točkami, kar je pomenilo, da je vsaka pravilno odčitana in zapisana temperatura učencu prinesla eno točko. Če je pri zapisu temperature manjkal predznak ali pa enota, učenec ni dobil točke. Razlika med pravilnimi odgovori na pred- in potestu je 1,1 točke oziroma 27,5 %. Lahko rečemo, da je to skoraj tretjina, kar pa se že pozna pri dobljenih točkah na pred- in potestu. Najpogostejše napake na obeh testih so bile: učenci so pozabljali pisati enoto in predznak –. Mnogi so se pri negativni temperaturi zmotili pri branju s skale termometra. Nekaj učencev ne razume, da od 0 navzdol števila naraščajo, npr. namesto – 12 °C, so zapisali – 8 °C. Kot je razvidno z grafa 5, so učenci na potestu v povprečju izgubili 0,5 točke pri tej nalogi.
Graf 3: Povprečno število točk pri drugi nalogi 2,4
3,5
0 1 2 3 4
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK DRUGE NALOGE
50 3.5.2.3 Tretja naloga
Tretja naloga je učencem predstavlja izziv, kar lahko razberemo iz rezultatov na grafu 4. Bila je ena izmed slabše rešenih tako na pred- kot tudi na potestu. Razlika med povprečnim številom odgovorov med obema testoma je 0,2 točke oziroma 10,0- odstotna. Učenci so imeli večinoma težavo z definicijo o toploti. Opredelitev toplote je, da je toplota oblika energije, ki se prenaša s toplejšega telesa na hladnejše. Kaj je temperatura, so znali, saj so pojem povezali s termometrom.
Definicija se je glasila: temperatura je lastnost telesa, ki jo merimo s termometrom.
Menimo, da so učenci na podlagi poznavanja definicije za temperaturo iskali podobno tudi za toploto, vendar toplota ni lastnost energije, pač pa je oblika energije. Učencem smo tukaj postavili izziv, ki pa ga niso vsi rešili uspešno. Na potestu se rezultat ni izboljšal, kot smo pričakovali. Učenci verjetno niso bili dovolj natančni z branjem definicij med samimi didaktičnimi igrami, ali pa so nalogo na testu površno prebrali, na kar nas je opomnila tudi njihova učiteljica, ki je omenila, da naredijo ogromno nepotrebnih napak zaradi slabega branja navodil in besedila.
Graf 4: Povprečno število točk pri tretji nalogi 0,9
1,1
0 1 2
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK TRETJE NALOGE
51 3.5.2.4 Četrta naloga
Rezultati četrte naloge so prikazani na grafu 5. Vsi učenci so na pred- in potestu obkrožili pravilne odgovore na vprašanje, kateri predmeti oddajajo toploto.
Povzamemo lahko, da razumejo idejo, kaj pomeni oddajati toploto in znajo poiskati predmete/stvari/telesa, ki jo oddajajo. Sprašujemo se, ali bi bili rezultati podobni, če bi nalogo zaprtega tipa pretvorili v nalogo odprtega tipa, kjer bi morali učenci sami našteti predmete/stvari/telesa, ki oddajajo toploto.
Graf 5: Povprečno število točk pri četrti nalogi
2,0 2,0
0 1 2
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK ČETRTE NALOGE
52 3.5.2.5 Peta naloga
Graf 6 predstavlja povprečno število doseženih točk pri peti nalogi. Ta naloga je nadgradnja četrte. Preverja, ali učenci razumejo, katere snovi oddajajo toploto in kako toplota prehaja. Učenci so lahko pri tej nalogi usvojili 3 točke. Če pogledamo povprečno število točk na pred in po testu, lahko vidimo, da je razlika med njimi 1
točka ali
33,3 %. Pri predtestu so učenci pozabljali napisati, zakaj toplota prehaja, kot so označili s puščicami, nekaj učencev tudi ni narisalo puščice. Pri potestu pa se je to že izboljšalo, kar lahko opazimo pri rezultatih. Težava se je še vedno pojavljala pri utemeljitvi. Utemeljitev že temelji na abstraktnem razmišljanju, ki pa se pri njih še razvija. Druga razlaga je, da zopet niso dovolj natančno brali in igrali didaktične igre 2, s katero bi pridobili tovrstno znanje.
Graf 6: Povprečno število točk pri peti nalogi 0,8
1,8
0 1 2 3
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK PETE NALOGE
53 3.5.2.6 Šesta naloga
Šesta naloga se je glasila: Naštej štiri toplotne izolatorje in napiši, zakaj jih uporabljamo in kako nam služijo pri vsakodnevnih opravilih in življenju, rezultati pa so prikazani na grafu 7. Tudi ta naloga je bila ena izmed slabše rešenih. Razlika v povprečnem številu točk na pred- in potestu je 1,1 točke, kar pomeni, da je to 27,5-% razlika. Najpogostejše napake na obeh testih so bile te, da učenci niso našteli štirih toplotnih izolatorjev, navadno so našteli dva ali tri. Večina je poleg naštetega izolatorja napisala še, zakaj jih uporabljamo, napisali pa niso, kako nam služijo pri vsakodnevnih opravilih. Tukaj so učenci izgubljali največ točk. Vemo, da so to znali, saj so pri didaktični igri 4 imeli cel izziv na to vsebino in so vsi uspešno rešili izzive in pridobili pravilno geslo, ki je odprlo naslednji izziv. Zopet se lahko navežemo na površnost pri branju in pa na nesodelovanje v skupinah, ki je bilo kar nekajkrat omenjeno na diskusiji.
Graf 7: Povprečno število točk pri šesti nalogi
0,3
1,4
0 1 2 3 4
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK ŠESTE NALOGE
54 3.5.2.7 Sedma naloga
Sedma naloga je bila najslabše reševana naloga, kar lahko tudi vidimo pri predstavljenih rezultatih na grafu 8. Naloga je od učencev zahtevala, da premislijo, iz česa so narejene kuhinjske posode in jedilni krožniki, ter utemeljijo, zakaj so narejeni iz tega materiala. Med pred- in potestom se ne pojavljajo bistvene razlike, le 0,2 točke, kar je 6,7 %. Učenci so v večini zapisali, da je posoda narejena iz kovine, kar je bilo šteto kot pravilno, čeprav smo imeli v mislih še teflon za izdelavo posod in porcelan za izdelavo krožnikov. Redki učenci so znali tudi napisati približno, smiselno razlago, ki se jim je štela kot pravilna. Ta naloga je že višje taksonomske stopnje, in sicer vrednotenje, zato tudi nismo pričakovali, da bodo učenci dosegali visoke rezultate, saj še ne znajo tako dobro povezovati naučenega znanja in vsakdanjega življenja.
Graf 8: Povprečno število točk pri sedmi nalogi 0,7
0,9
0 1 2 3
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK SEDME NALOGE
55 3.5.2.8 Osma naloga
Rezultate osme naloge lahko razberemo z grafa 9. Naloga je od učencev zahtevala, da naštejejo štiri prilagoditve živali na temperaturne vplive in utemeljijo, na kakšen način jim ta prilagoditev pomaga. Razlika v povprečnem številu točk na pred- in potestu je 0,8 točke, 26,7 %. Učenci so pri tej nalogi znali našteti nekaj prilagoditev, redki so našteli 4, večinoma so našteli eno ali dve pravilni prilagoditvi.
Utemeljitve pa nihče ni napisal pravilno oziroma vsaj približno tako, kot smo predvideli v rešitvah. Tukaj smo malo razočarani, saj je bilo zastopanosti te vsebine v didaktičnih igrah dovolj, prav tako je bila ponazorjena jasno in podkrepljena s fotografijami, dodatnim besedilom in tudi učbenikom, ki ga uporabljajo pri predmetu naravoslovje in tehnika. Razlog za neuspeh so morda predolga navodila. Besede, ki so bile uporabljene v navodilih, so se pojavile tudi v izzivih pri didaktični igri 3 in didaktični igri 4. Naloga je po Bloomovi taksonomiji na stopnji analize, kar je za učence zahtevno.
Graf 9: Povprečno število točk pri deveti nalogi 0,4
1,2
0 1 2 3
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK OSME NALOGE
56 3.5.2.9 Deveta naloga
Z grafa 10 razberemo, da so se pri deveti nalogi na pred- in potestu pokazale razlike, povprečno so učenci za 0,6 točke bolje pisali to nalogo na potestu, kot na predtestu, če povemo še v odstotkih, je to 30,0 %, kar predstavlja tretjino odgovorov. Kar nekaj učencev je na potestu zapisalo, da potrebujemo gorivo in zrak, na dovolj visoko temperaturo pa so kar pozabljali, čeprav se je to pri poskusih z gorenjem kar nekajkrat ponovilo. To je tudi najpogostejša napaka, ki se je pojavila. Učenci so pozabili, da sta za gorenje poleg goriva potrebna dovolj visoka temperatura in zrak. So se pa vsi spomnili, da potrebujejo gorivo oziroma neko snov, ki zagori. Glede na to, da je to naloga razumevanja, smo pričakovali malo boljše rezultate, vendar če pogledamo potest, so učenci v povprečju dosegli polovično število točk.
Graf 10: Povprečno število točk pri deveti nalogi 0,4
1,0
0 1 2
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK DEVETE NALOGE
57 3.5.2.10 Deseta naloga
Z grafa 11 lahko razberemo, da se je pri deseti nalogi pokazala največja razlika v povprečnem številu točk na pred- in potestu, 2,6 točke ali 43,3 %. Prikazan je torej največji napredek v reševanju naloge. Po Bloomovi taksonomiji je to naloga sinteze. Na potestu je bila ta naloga slabo reševana, sklepamo, da se je reševanje izboljšalo zaradi tega, ker so učenci naredili kar nekaj poskusov gorenja in so usvojeno znanje prenesli na dotično nalogo. Naloga je bila sestavljena iz treh delov. Učenci so morali načrtovati poskus gorenja. Na voljo so imeli pripomočke:
velik kozarec, mali kozarec, dve čajni sveči, vžigalnik, štoparici. Njihova naloga je bila, da:
1. napišejo postopek poskusa, 2. narišejo skico poskusa in
3. opišejo, kaj se dogaja in zakaj pride do takšnega rezultata.
Prvi dve nalogi nista povzročali težav. Skico so narisali vsi, prav tako so vsi napisali postopek izvedbe poskusa. Tretjo nalogo pa so večinoma spuščali. Le nekaj učencev je na potestu zapisalo še opažanja in razlago. Težavo jim je povzročala tudi organizacija zapisa, vendar tega nismo ocenjevali. Povzamemo lahko, da je vsak učenec dobil vsaj eno točko pri tej nalogi.
Graf 11: Povprečno število točk pri deseti nalogi 1,3
3,9
0 1 2 3 4 5 6
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA PREDTESTU
POVPREČNO ŠTEVILO TOČK NA POTESTU
ŠTEVILO TOČK DESETE NALOGE
58 3.5.3 Analiza ocen didaktičnih iger
Na grafu 12 je prikazano, kako so učenci v povprečju ocenili posamezno didaktično igro. Didaktična igra 1 »Hladno, toplo, vroče« je bila učencem zanimiva in drugačna. Njena povprečna ocena je bila 4,7. Z opazovanjem smo opazili motiviranost in zagnanost učencev, da izziv uspešno in pravilno rešijo, da dobijo žig, ki jim je omogočil dostop do naslednje ovojnice in posledično do novega izziva. Zbiranje žigov je bil tisti faktor, ki je učence gnal naprej in jih dodatno motiviral. Opazili smo, da so učenci sodelovali, saj smo med samo igro velikokrat poudarili, kako pomembno je sodelovanje v skupini. Povratne informacije učencev so bile spodbudne in igro so res pohvalili. Všeč jim je bila ta misterioznost, kaj jih čaka v naslednji ovojnici in ali bodo pravilno rešili izziv. Skozi ocene smo videli, da bi lahko didaktično igro »Hladno, toplo, vroče« še izboljšali in dodali še kakšen motivacijski faktor več ter igro popestrili s še več poskusi.
Didaktična igra 2 »Potovanje termometra Jakca« je dobila povprečno oceno 4,8.
To je bila namizna igra, pri kateri so učenci spoznavali toplotne prevodnike in izolatorje ter prehajanje toplote. Učenci so dejali, da je bila igra zelo zanimiva, ker jim je bila blizu – spominjala je na Človek ne jezi se ali pa kakšno drugo didaktično igro. Všeč jim je bilo, da so bile barve igralnih kartic povezane s polji na igralni podlagi, prav tako pa so dobro ocenili povezanost z glavnimi junaki. Pohvalili so poskuse, ki so bili vključeni. Na zaključni diskusiji so rekli, da so se s temi poskusi naučili izjemno veliko in da so ves čas upali, da bodo prišli na modro polje. Malo manj so bili navdušeni nad karticami, ki so zahtevale izvedbo počepov, poskokov
… Pri tej igri smo opazili, da niso vsi učenci sodelovali, kot bi morali.
Predvidevamo, da se je to zgodilo zaradi heterogenih skupin. V skupinah so bili tudi takšni učenci, ki se med seboj ne družijo in pa so učno šibkejši. Nekateri učenci so to nesodelovanje tudi izpostavili in so bili mnenja, da bi lahko sodelovali še bolje.
Didaktična igra 3 »Sestavi svoje znanje« je bila najslabše ocenjena, in sicer s 4,6.
Učenci so prejeli učni list, ki jih je vodil po otokih (postajah). Po vsakem otoku so prejeli del sestavljanke. Učencem je bilo to sicer zanimivo in so bili motivirani za delo, vendar so nekateri na diskusiji omenili, da je bilo preveč branja in pisanja, drugim pa je bilo ravno to všeč, saj so tako še bolj poglobili svoje znanje. Najbolj jim je bil všeč tretji otok oziroma prvi pogoreli otok, saj so tam izvajali poskus gorenja. Vsi so uživali pri opazovanju sveč, pisanju rezultatov in seveda prižiganju, ki smo ga skrbno nadzorovali in učencem pomagali. Vsi so pohvalili to dejavnost in kot je bilo razvidno iz analize potesta, so si vsi nekaj zapomnili s tem poskusom.
Učenci so med seboj sodelovali, ko so morali. Učni list so reševali vsak zase, kar je bila njihova stvar in se v to nismo vpletali. Didaktično igro bi lahko popestrili, sam učni list pa še bolj prilagodili in lahko bi ga naredili še zanimivejšega.
Najbolje ocenjena pa je bila didaktična igra 4 »Jakčev lov na zaklad«, ki je v povprečju dobila oceno 5. To nas ne preseneča, razlogov za to pa je kar nekaj.
59
Takoj, ko smo učencem povedali, da je čas za tekmovanje, so postali navdušeni, ko smo jim pokazali škatle in povedali, da lahko naslednjo škatlo odprejo le s pravilnim geslom oziroma kodo. Ko smo nazadnje povedali, da zadnja koda vodi do zaklada, ki je nagrada za zmagovalno skupino, je navdušenje še bolj naraslo in seveda je vse to pri učencih povzročilo še večjo motiviranost. Tudi med seboj so izjemno dobro sodelovali. Najbolj jim je bil všeč prvi izziv, namreč naredili so svoj alkoholni termometer, ki je pokazal, da je v razredu, v vroči vodi in zunaj različna temperatura. Da so lahko to naredili sami, so bili izjemno navdušeni. Zanimivo je bilo opazovati, kako so bili pri delu tiho, da jih druga skupina ne bi slišala. Na koncu so bili vsi zmagovalci in vsaka skupina je dobila bonbone. Ko smo sestavljali igre, smo vedeli, da bo ta igra učencem najbolj všeč in smo jo taktično umestili na konec. Seveda bi jo lahko prilagodili in jo uporabili za usvajanje znanja in ne samo za ponovitev.
Graf 12:Ocene didaktičnih iger
Učence smo povprašali tudi o tem, kako jim je všeč način pouka z didaktičnimi igrami (Priloga 6.5). Povprečna ocena je 4,7. Predvidevamo, da je ocena visoka ravno zaradi tega, ker je ta način pouka učencem nov in ga niso vajeni. Že med samim opazovanjem smo videli, da se za didaktične igre zanimajo, so jim bile privlačne, kar so izpostavili tudi na analizi in v intervjujih. Učenje z didaktičnimi igrami je bilo zanje nekaj novega. Samostojno so z didaktičnimi igrami prišli do znanja oziroma obstoječe znanje nadgradili. Koliko so ga nadgradili, je bilo odvisno od njihove zagnanosti in sodelovanja pri igranju didaktičnih iger.
Zadnje vprašanje je bilo, kako so ob koncu pouka z didaktičnimi igrami ocenili svoje pridobljeno znanje. Povprečna ocena je 4,5. Če jo primerjamo z izračunano vrednostjo napredka (Tabela 7), ki je 0,36 (srednji napredek v znanju), se oceni izključujeta. Učenci so v povprečju svoj napredek v znanju ocenili višje, kot pa so to pokazali rezultati predtesta (Graf 1) oziroma povprečna vrednost napredka.
4,7 4,8
DIDAKTIČNA IGRA 1 DIDAKTIČNA IGRA 2 DIDAKTIČNA IGRA 3 DIDAKTIČNA IGRA 4
OCENA DIDAKTIČNIH IGER
60
Predvidevamo, da so učenci svoje znanje ocenili tako visoko zaradi navdušenosti nad igrami in všečnosti didaktičnih iger.
61
3.5.4 Analiza intervjujev z učno šibkejšimi učenci
Za pogovor smo si izbrali štiri učence, ki so učno šibkejši ali pa prihajajo iz socialno ogroženega okolja (učenci z oznakami U7, U8, U12, U13). Vprašali smo jih šest strukturiranih vprašanj, da bi videli, kako se učenci počutijo ob dodelitvi
Prvo vprašanje se je glasilo: »Kakšna se ti je zdela tvoja današnja naloga, da si bil vodja skupine, da si prebral navodila? Je bila pomembna? Zakaj?« Vsi štirje učenci so odgovorili, da jim je bila njihova naloga všeč, počutili so se pomembne, saj so lahko brali navodila, izzive posameznih nalog. Dva učenca (U7, U13) sta izpostavila, da se lahko veliko naučita, ena učenka (U8) pa je poudarila, da ji je bilo všeč, ker je bila upoštevana s strani sošolcev in tudi z naše strani. Tukaj lahko opazimo, da so odgovori učencev kar podobni. Vsi si želijo biti pomembni, upoštevani, biti slišani s strani sošolcev, na kar pa se navezuje tudi drugo vprašanje: »So te ostali člani skupine upoštevali? Zakaj da? Zakaj ne?« Vsi štirje učenci so dejali, da so jih sošolci upoštevali. Razlike pa so se pojavile v pojasnilih, zakaj. Pojasnila so bila sledeča: »Ker ste me dali za vodjo, da bi imeli prav.« En učenec (U13) je izpostavil sledeče: »Mja, samo ni dober tim, sam včasih ni kdo bol pa smo se dogovoril pa smo bolš. Nismo vsi sodeloval enako.« Povzamemo lahko, da so učenci upoštevali vodjo, ker smo ga določili mi, vendar pa v vseh
skupinah ni bilo enakovrednega sodelovanja.
Tretje vprašanje se je glasilo: »Če te ne bi za vodjo skupine določila jaz, bi se javil sam? Zakaj da? Zakaj ne?« Odgovori tukaj pa so bili razdvojeni. Dva učenca (U7, U13) sta rekla, da bi se javila sama, ker jima je zabavno pomagati, dve učenki
Tretje vprašanje se je glasilo: »Če te ne bi za vodjo skupine določila jaz, bi se javil sam? Zakaj da? Zakaj ne?« Odgovori tukaj pa so bili razdvojeni. Dva učenca (U7, U13) sta rekla, da bi se javila sama, ker jima je zabavno pomagati, dve učenki