2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
3.4 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV
3.4.2 Opis instrumentov
Podatki so bili zbrani s štirimi instrumenti. S pred- in potestom2 (Priloga 6.2), z opazovanjem in dnevniškim zapisom (Priloga 6.3), z intervjujem (Priloga 6.4) in termometrom všečnosti (Slika 7, Priloga 6.5). V podpoglavju bomo navedli in opisali vse instrumente, ki smo jih uporabili v raziskovalne namene.
2 Uporabljali bomo izraza predtest in potest, ki sta preverjanju znanja implementirana v pouk pred in po didaktičnih igrah.
DAN, DATUM ŠTEVILO UR IN NAMEN URE
ponedeljek, 22. 2. • dve šolski uri
• predtest, didaktična igra 1 in intervju z učencem, opazovanje
• didaktična igra 4, intervju učenca in opazovanje razredne
interakcije
ponedeljek, 8. 3. • dve šolski uri
• potest, diskusija z učenci
29
Vsi izdelani instrumenti so izdelani za namen raziskave in imajo navedene merske karakteristike. To so zanesljivost (instrument je zanesljiv, kadar pri ponovni uporabi na isti populaciji da podobne rezultate), veljavnost (preverjajo točno to, kar je bil njihov namen), objektivnost (vsi udeleženi imajo enake pogoje in za vse je kriterij enak) in občutljivost (instrument, ki zazna tudi najmanjše razlike med posamezniki) (Vogrinc, 2008). Inštrumenti so bili predhodno pilotno testirani na štirih učencih, ki niso del petega razreda, ki je sodeloval v raziskavi.
Pri raziskavi so bile uporabljene štiri didaktične igre, ki so predstavljene v nadaljevanju (Priloga 6.6, 6.7, 6.8, 6.9). Ideje za oblikovanje didaktičnih iger so bile črpane iz različnih gradiv, tudi iz gradiv pri predmetu Didaktične igre v naravoslovju (Kvartuh, 2019; Lenart; 2019; Pavlin idr., 2019).
3.4.2.1 Didaktična igra 1 – Hladno, toplo, vroče
IME DIDAKTIČNE IGRE: HLADNO, TOPLO, VROČE OPIS:
Didaktična igra HLADNO, TOPLO, VROČE (Priloga 6.6) je namenjena učencem petega razreda osnovne šole pri obravnavi učne teme toplota in temperatura.
Skozi igro (slika 2) učenci usvajajo novo znanje o toploti, temperaturi, merjenju temperature in razlikovanju med toploto in temperaturo.
Slika 2: Didaktična igra 1: Hladno, toplo, vroče
UČNI CILJI:
Učenci znajo:
• razlikovati med temperaturo in toploto,
• opisati različne termometre in meriti temperaturo.
30 PRAVILA DIDAKTIČNE IGRE:
• Z žrebom sličic ste naključno razvrščeni v skupine po tri osebe.
• Vsaka skupina prejme mapo z ovojnicami, kartončkom »NAPREDUJEM V ZNANJU« in učnimi listi.
• Učni list rešujete med igro. Vodijo vas kartončki, ki jih najdete v ovojnicah, na katerih so ilustracije junakov.
• Vedno najprej preberite besedilo na modrem kartončku, ki je na ovojnici. Ta vam pove, kaj boste delali in poda navodila.
• Igro začnete na znak učitelja. Igra traja od 30 do 40 minut.
• Igra poteka tako, da rešujete naloge. Ob koncu pravilno rešene naloge dobite žig. Nato lahko odprete naslednjo ovojnico.
• Ko imate na kartončku »napredujem v znanju« zapolnjene vse prostorčke in rešen učni list, z igro končate.
• prazne (plastične) embalaže,
• manjši listi papirja,
• papirnate brisačke,
• pisalo.
PRILOGE: ovojnice s kartončki, učni listi, kartonček »NAPREDUJEM V ZNANJU«, kartice za igranje.
PRIPOROČILA ZA UČITELJA:
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 3 do 4 učencev, odvisno od situacije in števila učencev. V skupine jih lahko razdeli naključno ali načrtno, odvisno od tega, ali želi homogene ali heterogene skupine. Pred začetkom učitelj natančno pove navodila. Pripravi tudi prostor, in sicer tako, da ima vsaka skupina dovolj prostora.
Pripravi naj tudi ustrezno število pripomočkov. Učitelj naj bo pri deljenju map pozoren, da je v njej zadostno število učnih listov in kartončkov ter vse ovojnice.
Učitelj naj učence nadzoruje, jim nudi pomoč, če jo potrebujejo, in omogoča varno merjenje temperature.
KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNE IGRE:
Delitev iger po Piagetu (1959):
31
• igre s pravili.
Delitev iger po Cehu (v Mrak Mehar, idr., 2013):
• miselne igre.
3.4.2.2 Didaktična igra 2 – Potovanje termometra jakca
IME DIDAKTIČNE IGRE: POTOVANJE TERMOMETRA JAKCA OPIS:
Didaktična igra POTOVANJE TERMOMETRA JAKCA (Priloga 6.7) je namenjena učencem petega razreda osnovne šole pri obravnavi učne teme toplota in temperatura (slika 3). Skozi igro učenci usvajajo novo znanje o prevajanju toplote, toplotnih prevodnikih in izolatorjih.
Slika 3: Didaktična igra2: Potovanje termometra Jakca
UČNI CILJI:
Učenci znajo:
• prikazati, da različne snovi različno prevajajo toploto,
• ugotoviti pomen in opisati vrste izolacijskih materialov ter poiskati primere uporabe.
PRAVILA IGRE:
• S preštevanjem ste naključno razdeljeni v skupine po štiri osebe.
• Vsaka skupina dobi igralno podlogo, igralne kartice, figure in kocko.
• Igra se začne na polju »HLADNO« (modri krog) in konča na polju »TOPLO«
(rdeči krog).
32
• Igralne kartice položite poleg igralne podlage.
• Barve kartic se ujemajo z barvami polj na igralni podlogi. Ko prideš na barvno polje, iz kupčka vzameš modro ali rdečo igralno kartico, odvisno, na katerem polju si, in jo daš sošolcu/-ki, ki ti prebere nalogo.
• Na karticah so naloge, vprašanja ali poziv k izvajanju poskusa. Na kartici je zapisana tudi rešitev, da te lahko sošolec/-ka tudi preveri.
• Če na vprašanje odgovoriš napačno, se premakneš eno polje nazaj, če odgovoriš pravilno, pa lahko ostaneš na polju, na katerem si.
• Kartico z vprašanjem, na katerega si pravilno odgovoril, obdržiš pri sebi, kartico z vprašanjem, na katerega si odgovoril napačno, vrneš na dno kupčka.
• Z igro začne najmlajši igralec. Vrže kocko in se premakne za toliko mest, kolikor pik se prikaže na kocki.
• Igra se konča, ko zadnji igralec s svojo figuro pride na polje »TOPLO«.
• Zmagovalec igre je tisti, ki ima na koncu igre pri sebi največ kartic.
ČAS TRAJANJA: od 30 do 40 minut ŠTEVILO IGRALCEV: 4
PRIPOMOČKI:
• lončki,
• kozarci,
• vilice (plastične, lesene, kovinske),
• maslo,
• infrardeči termometer,
• lističi z nalogami,
• lističi s številkami,
• ovojnice z odgovori,
• baloni,
• čajne sveče,
• posode različnih velikosti,
• ledene kocke,
• ploščice iz različnih materialov (les, stiropor, kovina).
PRIPOROČILA ZA UČITELJA:
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 3 do 4 učencev, odvisno od situacije in števila učencev. V skupine jih lahko razdeli naključno ali načrtno, odvisno od tega, ali želi homogene ali heterogene skupine. Pred začetkom učitelj natančno pove navodila igre. Pripravi tudi prostor, in sicer tako, da ima vsaka skupina dovolj prostora. Pripravi naj tudi ustrezno število pripomočkov. Učitelj naj že sam pripravi igralne podloge in kartice. Kartice naj prešteje, ker se število obarvanih polj ujema s številom kartic. Pripravi naj si tudi učne liste, ki jih ob koncu igre učenci rešijo.
33
Med izvajanjem poskusov naj bo učencem na voljo, saj nekateri zahtevajo rokovanje z ognjem in vročo vodo.
KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNE IGRE:
Delitev iger po Piagetu (1959):
• igre s pravili.
Delitev iger po Cehu (v Mrak Mehar, idr., 2013):
• tekmovalne igre,
• namizne igre.
3.4.2.3 Didaktična igra 3 – Sestavi svoje znanje
IME DIDAKTIČNE IGRE: SESTAVI SVOJE ZNANJE OPIS:
Didaktična igra SESTAVI SVOJE ZNANJE (Priloga 6.8) je namenjena učencem petega razreda osnovne šole pri obravnavi učne teme toplota in temperatura (slika 4). Skozi igro učenci usvajajo novo znanje o živih bitjih, njihovi toplotni izolaciji ter o gorenju.
Slika 4: Didaktična igra 3: Sestavi svoje znanje
34 UČNI CILJI:
Učenci znajo:
• opisati različne vrste toplotne izolacije živih bitij in utemeljiti njihov pomen,
• razložiti, da sta za gorenje potrebna zrak (kisik) in gorivo,
• dokazati snovi, ki nastajajo pri gorenju, in da se pri gorenju sprošča toplota.
PRAVILA IGRE:
• V skupine ste razdeljeni naključno, s preštevanjem.
• Učiteljica vam prebere uvodno pismo.
• Vsaka skupina začne na otoku, ki vam ga določi učiteljica. Nadaljujete na naslednjem otoku – v smeri urinega kazalca.
• Na vsakem otoku najprej preberete navodila, nato pa začnete z reševanjem nalog.
• Na vsakem otoku vas čakajo nove preizkušnje.
• Ne pozabite na reševanje nalog »Rubi, Žak, Jakec in ti sestavljate svoje znanje« na vsakem otoku.
• Ko rešite vse naloge na postaji, pojdite do učiteljice, da preveri rešitve in vam za pravilno rešene naloge da košček sestavljanke.
• Igra se konča, ko rešite vse naloge na vseh otokih in sestavite celo sestavljanko.
• Ko končate, sedete pred tablo.
ČAS TRAJANJA: od 30 do 40 minut (10 minut na postajo) ŠTEVILO IGRALCEV: 3–5, odvisno od števila učencev PRIPOMOČKI:
Uvodno pismo, učni listi, kartončki z imeni in lastnostmi, slike živali, kartončki za igro spomin, lističi s podatki, trditve za dan, noč.
PRIPOROČILA ZA UČITELJA:
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 3 do 5 učencev, odvisno od situacije in števila učencev. V skupine jih lahko razdeli naključno ali načrtno, odvisno od tega, ali želi homogene ali heterogene skupine. Pred začetkom učitelj natančno pove navodila. Pripravi tudi prostor, in sicer tako, da ima vsaka skupina dovolj prostora.
35
Pripravi naj tudi ustrezno število pripomočkov. Učencem naj razdeli učne liste.
Vsako skupino usmeri na začetno postajo. Po desetih minutah jih opozori, da je čas za menjavo. Pri postaji, kjer učenci prižigajo sveče, je zraven in nadzoruje vžig. Če učenci sveč ne upajo prižgati sami oziroma učitelj oceni, da to ni varno, sveče prižge sam. Učitelj je ves čas na voljo učencem za vsa vprašanja.
KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNE IGRE:
Delitev iger po Piagetu (1959):
• igre s pravili.
Delitev iger po Cehu (v Mark Mehar, idr., 2013):
• miselne igre.
36 3.4.2.4 Didaktična igra 4 – Jakčev lov na zaklad
IME DIDAKTIČNE IGRE: JAKČEV LOV NA ZAKLAD OPIS:
Didaktična igra JAKČEV LOV NA ZAKLAD (Priloga 6.9) je namenjena učencem petega razreda osnovne šole pri obravnavi učne teme toplota in temperatura (slika 5, slika 6). Skozi igro učenci utrjujejo usvojeno zanje učnih vsebin toplote in temperature, toplotnih prevodnikov in izolatorjev, živih bitij in toplotne izolacije ter gorenja.
Slika 5: Didaktična igra 4: Jakčev lov na zaklad, komplet
Slika 6: Didaktična igra 4: Jakčev lov na zaklad, ena škatla
37 UČNI CILJI:
Učenci znajo:
• dokazati, da toplota prehaja s toplejšega na hladnejše,
• razlikovati med temperaturo in toploto,
• opisati različne termometre in meriti temperaturo,
• prikazati, da različne snovi različno prevajajo toploto,
• ugotoviti pomen in opisati vrste izolacijskih materialov ter poiskati primere uporabe,
• opisati različne vrste toplotne izolacije živih bitij in utemeljiti njen pomen,
• razložiti, da sta za gorenje potrebna zrak (kisik) in gorivo,
• dokazati snovi, ki nastajajo pri gorenju, in da se pri gorenju sprošča toplota.
PRAVILA IGRE:
• Z žrebom sličic ste naključno razdeljeni v skupine po tri ali štiri osebe.
• Vsaka skupina prejme škatlo, v kateri so navodila in pripomočki za igranje igre.
• Igro začnete igrati na znak učitelja.
• Igro igrate tako, da rešite dane naloge in s pomočjo številk, ki jih odkrivate skozi igro, odklenete ključavnice, hkrati pa rešite vse naloge v škatlah.
• Pravilno trimestno število odklene ključavnico. Pazite, da na številčnici poravnate številke, da se bo ključavnica odklenila.
• Zmaga tista skupina, ki prva odklene zaklad, ki je postavljen na učiteljičini mizi.
ČAS TRAJANJA: od 25 do 35 minut
ŠTEVILO IGRALCEV: 3–5, odvisno od števila učencev PRIPOMOČKI: različnimi materiali, načrt hiše, navodila za izvedbo poskusa.
38 PRIPOROČILA ZA UČITELJA:
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 3 do 4 učencev, odvisno od situacije in števila učencev. V skupine jih lahko razdeli naključno. Pazi naj le, da je v vsaki skupini en učno uspešnejši učenec in en šibkejši. Pred začetkom učitelj natančno razloži navodila. Pripravi tudi prostor, in sicer tako, da ima vsaka skupina dovolj prostora. Pripravi naj tudi ustrezno število pripomočkov. Učencem naj razdeli igralne škatle. Učitelj je ves čas na voljo učencem za vsa vprašanja. Pozoren naj bo pri poskusu z gorenjem. Če oceni, da učenci niso zmožni sami prižgati sveče, to naredi sam.
KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNE IGRE:
Delitev iger po Piagetu (1959):
• igre s pravili.
Delitev iger po Cehu (v Mrak Mehar, idr., 2013):
• tekmovalne igre,
• miselne igre.
3.4.2.5 Kaj že vem in kaj sem se naučil
Za preverjanje predhodnega in usvojenega znanja smo uporabili preizkus znanja.
Sestavili smo en preizkus znanja. Učenci so ga rešili pred izvajanjem didaktičnih iger (predtest, Kaj že vem) in po izvajanju didaktičnih iger (potest, Kaj sem se naučil). Preverjanje znanja je bilo zasnovano po Bloomov-i taksonomiji in je preverjalo vse kognitivne stopnje pri posameznem učencu. Naloge so predstavljene v tabeli 6. Preizkusa znanja se nahajata v prilogi 6.2, pravilni odgovori in točkovanje so podani v prilogi 6.10.
Tabela 6:Naloge na preverjanju znanja
poznavanje • Opisati različne termometre.
DRUGA NALOGA: Kolikšno temperaturo kaže termometer?
Razberi in zapiši na črto.
razumevanje • Opisati različne termometre in meriti
temperaturo.
TRETJA NALOGA: Poveži besedo z ustrezno razlago.
poznavanje • Razlikovati
med
temperaturo in toploto.
39 oddaja toploto in kam jo oddaja.
Opiši, zakaj je toplota prehajala tako, kot si označil/-la. toplotne izolatorje in napiši, zakaj jih uporabljamo in kako nam služijo pri vsakodnevnih opravilih posode in jedilni krožniki? Zakaj ravno iz tega materiala?
vrednotenje • Prikazati, da različne snovi
OSMA NALOGA: Kako so živali prilagojene na temperaturne vplive? Kako oziroma na kakšen način jim ta prilagoditev
pomaga? Naštej 4 prilagoditve in jih utemelji.
analiza • Opisati različne
vrste toplotne izolacije živih bitij in utemeljiti pomen.
DEVETA NALOGA: Naštej, katere snovi in pogoji so potrebni za gorenje? poskus gorenja. Na voljo imaš:
• velik kozarec,
40 opazovanja. Pisali smo ga po vsaki izvedeni didaktični igri. Med uro smo opazovali učence, njihove reakcije, odzive na naloge, ob koncu pa zapisali naša opažanja v obliki dnevniškega zapisa. V prvem delu smo zapisali objektivne podatke, kot so:
dan in ura opazovanja, predstavitev in opis razreda. V drugem delu pa smo zapisali naša opazovanja in misli. Dnevnik opazovanja je zapisan v prilogi 6.3.
Opazovali smo:
• kako jasna so navodila didaktičnih iger,
• kako dobro učenci sodelujejo med seboj pri igranju didaktičnih iger,
• kakšna je aktivnost učencev (ali so vsi aktivni),
• kako se učenci s šibkejšim znanjem, nespodbudnega socialnega okolja odzivajo na dodatne naloge, ki so jim dodeljene (npr. pomagaj pripraviti prostor, bodi moj asistent, bodi vodja skupine, sošolcem preberi navodila igre, sošolcem razdeli liste za reševanje, učenec bo dobil vsaj dve nalogi od naštetih. Najpogostejše naloge bodo: bodi vodja skupine, sošolcem preberi navodila in razdeli liste za reševanje),
• kako se ostali učenci odzivajo na vlogo šibkejšega učenca,
• koliko znanja usvojijo učenci ob didaktični igri.
41
3.4.2.7 Intervju z učno šibkejšimi in socialno ogroženimi učenci
Za pogovor z učenci smo izbrali strukturiran intervju. Vprašanja so bila sestavljena pred začetkom izvedbe didaktičnih iger. Intervju smo sestavili na podlagi raziskovalnih vprašanj in ciljev, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju magistrskega dela. Pogovor smo snemali in ga kasneje prepisali in izvedli ustrezno kvalitativno analizo intervjuja, priloga 6.4 (Vogrinc, 2008).
Vprašanja, ki smo jih zastavili učencem:
1. Kakšna se ti je zdela tvoja današnja naloga, da si bil vodja skupine, da si prebral navodila? Je bila zate pomembna? Zakaj?
2. So te ostali člani skupine upoštevali? Zakaj da? Zakaj ne?
3. Če te ne bi za vodjo skupine določila jaz, bi se javil sam? Zakaj da? Zakaj ne?
4. Ali pri pouku velikokrat pomagaš svoji učiteljici pri npr. deljenju učnih listov, si njen asistent?
5. Kakšna se ti je zdela današnja didaktična igra? Ti je bila všeč? Zakaj da?
Zakaj ne?
6. Ti je takšen način všeč? Zakaj da? Zakaj ne?
3.4.2.8 Termometer všečnosti
Po izvedbi prvih treh didaktičnih iger smo učencem razdelili liste z vprašanjem, kako jim je bila všeč didaktična igra. Učenci so z barvo označili in pobarvali, kako jim je bila všeč didaktična igra. Po četrti didaktični igri pa so dobili poleg osnovnega vprašanja še dve vprašanji, ki sta se nanašali na to, kako jim je všeč način pouka z didaktičnimi igrami in kako bi ocenili svoje usvojeno znanje. Za učence smo pripravili termometer všečnosti s skalo, ki so jo pobarvali do števila, s katerim so ocenili igro, način oziroma svoje znanje (slika 7 in priloga 6.5). Idejo za termometer všečnosti smo dobili iz magistrskega dela Anamarije Romih (2017).
Njeno okvirno idejo smo preoblikovali tako, da smo termometru spremenili ime in naredili drugačno skalo za merjenje.
Slika 7: Termometer všečnosti
42 3.4.3 Postopki obdelave podatkov
Vzorec in spremenljivke smo opisali s pomočjo deskriptivne metode. Podatke smo zbrali in obdelali v skladu s kvalitativno in kvantitativno analizo (Mesec, 1998, Vogrinc, 2008). Posamezne ocene didaktične igre, rezultate pred- in potesta smo vnesli v Excel, tam smo jih uredili in obdelali, na podlagi obdelave pa zapisali strnjene zapise, ki so v nadaljevanju predstavljeni kot grafi in interpretacije grafov.
Intervjuje smo dobesedno prepisali in jih kodirali, kar pomeni, da smo razčlenjevali in združevali različne dele pogovora. Najprej smo v vsakem intervjuju določili kodirne enote, ki so relevantne za našo raziskavo, nato smo iz enot določili kode – ključne besede, iz katerih smo nato oblikovali kategorije, nato smo iz vseh intervjujev poiskali skupne točke (Kordeš in Smrdu, 2015). Opazovanje je bilo strukturirano, kar pomeni, da smo si vnaprej zapisali, kaj točno želimo opazovati.
Te vrste opazovanja smo se poslužili, saj s tem dobimo visoko stopnjo nadzora in standardizacije. Opazovanje je bilo z udeležbo. Sami smo se postavili v vlogo njihovega učitelja in jih s tem opazovali pri njihovem delu. Na podlagi opazovanja smo napisali dnevnik opazovanja (Vogrinc, 2008).
Za izračun napredka v znanju smo uporabili g-faktor. G-faktor ali normalizirani dosežek je razmerje med prirastkom znanja, ki ga je učenec pridobil med učnim procesom, in znanjem, ki ga še ni imel na predtestu. To je merilo naučenega, ki je neodvisno od prvotnega znanja (Hake, 1998 v Suppapittayaporn, idr., 2010;
Deležu pravilnih odgovorov na potestu odštejemo delež pravilnih odgovorov na predtestu, nato stoodstotnemu deležu odštejemo delež pravilnih odgovorov na predtestu. Oba rezultata še delimo in dobimo G-faktor oziroma napredek v znanju.
V naši raziskavi smo analizirali povprečne rezultate učencev pri posamezni nalogi na pred- in potestu.
Hake (1998 v Suppapittayaporn, idr., 2010) definira tudi kategorije, kakšen je napredek v znanju glede na izračunan g-faktor:
• 0–0,3 = nizek napredek v znanju,
• 0,3–0,7 = srednji napredek v znanju,
• 0,7–1,0 = visok napredek v znanju.
43
3.5 REZULTATI Z INTERPRETACIJO
V tem podpoglavju so predstavljeni pridobljeni rezultati, ki so podkrepljeni z interpretacijo. Najprej so predstavljeni podatki glede na instrument, s katerim smo prišli do njih, interpretacije se povezujejo glede na povezave med pridobljenimi podatki.
3.5.1 Rezultati pred in po testa
Manjkajoč učenec je bil na predtestu označen z U2, zato te oznake ne opazite v prikazanih grafih.
Možno število vseh točk na pred- in potestu je 36 točk (zgornja meja na Grafu 1).
Iz grafa 1 je razvidno, da je vsaj polovično število možnih točk doseglo 14,3 % učencev, kar predstavlja dva učenca. 85,7 %, kar predstavlja kar 12 učencev, je doseglo manj kot polovico možnih točk. Razlogi za takšne rezultate so očitni.
Učenci se s to temo srečajo šele v petem razredu osnovne šole. V tretjem razredu spoznajo termometer in merjenje temperature, to pa je tudi vse (Kolar, idkr., 2011).
To je zanje povsem nova učna vsebina. Nekaj vsebin lahko povežejo z vsakdanjimi stvarmi, kot so npr. kuhanje, gradnja hiše, nekatere stvari pa so že abstraktnejše, kot npr. kako prehaja toplota, kaj je toplota …
Kot lahko vidimo, so rezultati potesta bistveno boljši, kot so bili rezultati predtesta.
Več kot polovico števila možnih točk je doseglo deset učencev, kar predstavlja 71,4 %, manj kot polovico možnih točk pa so dosegli le štirje učenci, torej 28,6 % učencev. Že tukaj lahko vidimo, da so učenci s pomočjo didaktičnih iger usvojili učno vsebino toplota in temperatura. Vidimo lahko tudi, da so učenci, ki so pisali pod povprečjem, svoje rezultate tudi izboljšali, čeprav so še vedno negativno ocenjeni. Samo učenec z označbo U7 je pisal potest 1,5 točke slabše kot predtest.
Iz našega poznavanja in opazovanja razreda vemo, da je to učno šibkejši učenec3. Ko se je pisal potest, se mu ni dalo reševati samega preizkusa znanja, velikokrat
Iz našega poznavanja in opazovanja razreda vemo, da je to učno šibkejši učenec3. Ko se je pisal potest, se mu ni dalo reševati samega preizkusa znanja, velikokrat