37 UČNI CILJI:
Učenci znajo:
• dokazati, da toplota prehaja s toplejšega na hladnejše,
• razlikovati med temperaturo in toploto,
• opisati različne termometre in meriti temperaturo,
• prikazati, da različne snovi različno prevajajo toploto,
• ugotoviti pomen in opisati vrste izolacijskih materialov ter poiskati primere uporabe,
• opisati različne vrste toplotne izolacije živih bitij in utemeljiti njen pomen,
• razložiti, da sta za gorenje potrebna zrak (kisik) in gorivo,
• dokazati snovi, ki nastajajo pri gorenju, in da se pri gorenju sprošča toplota.
PRAVILA IGRE:
• Z žrebom sličic ste naključno razdeljeni v skupine po tri ali štiri osebe.
• Vsaka skupina prejme škatlo, v kateri so navodila in pripomočki za igranje igre.
• Igro začnete igrati na znak učitelja.
• Igro igrate tako, da rešite dane naloge in s pomočjo številk, ki jih odkrivate skozi igro, odklenete ključavnice, hkrati pa rešite vse naloge v škatlah.
• Pravilno trimestno število odklene ključavnico. Pazite, da na številčnici poravnate številke, da se bo ključavnica odklenila.
• Zmaga tista skupina, ki prva odklene zaklad, ki je postavljen na učiteljičini mizi.
ČAS TRAJANJA: od 25 do 35 minut
ŠTEVILO IGRALCEV: 3–5, odvisno od števila učencev PRIPOMOČKI: različnimi materiali, načrt hiše, navodila za izvedbo poskusa.
38 PRIPOROČILA ZA UČITELJA:
Učitelj lahko prilagodi velikost skupin od 3 do 4 učencev, odvisno od situacije in števila učencev. V skupine jih lahko razdeli naključno. Pazi naj le, da je v vsaki skupini en učno uspešnejši učenec in en šibkejši. Pred začetkom učitelj natančno razloži navodila. Pripravi tudi prostor, in sicer tako, da ima vsaka skupina dovolj prostora. Pripravi naj tudi ustrezno število pripomočkov. Učencem naj razdeli igralne škatle. Učitelj je ves čas na voljo učencem za vsa vprašanja. Pozoren naj bo pri poskusu z gorenjem. Če oceni, da učenci niso zmožni sami prižgati sveče, to naredi sam.
KLASIFIKACIJA DIDAKTIČNE IGRE:
Delitev iger po Piagetu (1959):
• igre s pravili.
Delitev iger po Cehu (v Mrak Mehar, idr., 2013):
• tekmovalne igre,
• miselne igre.
3.4.2.5 Kaj že vem in kaj sem se naučil
Za preverjanje predhodnega in usvojenega znanja smo uporabili preizkus znanja.
Sestavili smo en preizkus znanja. Učenci so ga rešili pred izvajanjem didaktičnih iger (predtest, Kaj že vem) in po izvajanju didaktičnih iger (potest, Kaj sem se naučil). Preverjanje znanja je bilo zasnovano po Bloomov-i taksonomiji in je preverjalo vse kognitivne stopnje pri posameznem učencu. Naloge so predstavljene v tabeli 6. Preizkusa znanja se nahajata v prilogi 6.2, pravilni odgovori in točkovanje so podani v prilogi 6.10.
Tabela 6:Naloge na preverjanju znanja
poznavanje • Opisati različne termometre.
DRUGA NALOGA: Kolikšno temperaturo kaže termometer?
Razberi in zapiši na črto.
razumevanje • Opisati različne termometre in meriti
temperaturo.
TRETJA NALOGA: Poveži besedo z ustrezno razlago.
poznavanje • Razlikovati
med
temperaturo in toploto.
39 oddaja toploto in kam jo oddaja.
Opiši, zakaj je toplota prehajala tako, kot si označil/-la. toplotne izolatorje in napiši, zakaj jih uporabljamo in kako nam služijo pri vsakodnevnih opravilih posode in jedilni krožniki? Zakaj ravno iz tega materiala?
vrednotenje • Prikazati, da različne snovi
OSMA NALOGA: Kako so živali prilagojene na temperaturne vplive? Kako oziroma na kakšen način jim ta prilagoditev
pomaga? Naštej 4 prilagoditve in jih utemelji.
analiza • Opisati različne
vrste toplotne izolacije živih bitij in utemeljiti pomen.
DEVETA NALOGA: Naštej, katere snovi in pogoji so potrebni za gorenje? poskus gorenja. Na voljo imaš:
• velik kozarec,
40 opazovanja. Pisali smo ga po vsaki izvedeni didaktični igri. Med uro smo opazovali učence, njihove reakcije, odzive na naloge, ob koncu pa zapisali naša opažanja v obliki dnevniškega zapisa. V prvem delu smo zapisali objektivne podatke, kot so:
dan in ura opazovanja, predstavitev in opis razreda. V drugem delu pa smo zapisali naša opazovanja in misli. Dnevnik opazovanja je zapisan v prilogi 6.3.
Opazovali smo:
• kako jasna so navodila didaktičnih iger,
• kako dobro učenci sodelujejo med seboj pri igranju didaktičnih iger,
• kakšna je aktivnost učencev (ali so vsi aktivni),
• kako se učenci s šibkejšim znanjem, nespodbudnega socialnega okolja odzivajo na dodatne naloge, ki so jim dodeljene (npr. pomagaj pripraviti prostor, bodi moj asistent, bodi vodja skupine, sošolcem preberi navodila igre, sošolcem razdeli liste za reševanje, učenec bo dobil vsaj dve nalogi od naštetih. Najpogostejše naloge bodo: bodi vodja skupine, sošolcem preberi navodila in razdeli liste za reševanje),
• kako se ostali učenci odzivajo na vlogo šibkejšega učenca,
• koliko znanja usvojijo učenci ob didaktični igri.
41
3.4.2.7 Intervju z učno šibkejšimi in socialno ogroženimi učenci
Za pogovor z učenci smo izbrali strukturiran intervju. Vprašanja so bila sestavljena pred začetkom izvedbe didaktičnih iger. Intervju smo sestavili na podlagi raziskovalnih vprašanj in ciljev, ki smo si jih zastavili pri načrtovanju magistrskega dela. Pogovor smo snemali in ga kasneje prepisali in izvedli ustrezno kvalitativno analizo intervjuja, priloga 6.4 (Vogrinc, 2008).
Vprašanja, ki smo jih zastavili učencem:
1. Kakšna se ti je zdela tvoja današnja naloga, da si bil vodja skupine, da si prebral navodila? Je bila zate pomembna? Zakaj?
2. So te ostali člani skupine upoštevali? Zakaj da? Zakaj ne?
3. Če te ne bi za vodjo skupine določila jaz, bi se javil sam? Zakaj da? Zakaj ne?
4. Ali pri pouku velikokrat pomagaš svoji učiteljici pri npr. deljenju učnih listov, si njen asistent?
5. Kakšna se ti je zdela današnja didaktična igra? Ti je bila všeč? Zakaj da?
Zakaj ne?
6. Ti je takšen način všeč? Zakaj da? Zakaj ne?
3.4.2.8 Termometer všečnosti
Po izvedbi prvih treh didaktičnih iger smo učencem razdelili liste z vprašanjem, kako jim je bila všeč didaktična igra. Učenci so z barvo označili in pobarvali, kako jim je bila všeč didaktična igra. Po četrti didaktični igri pa so dobili poleg osnovnega vprašanja še dve vprašanji, ki sta se nanašali na to, kako jim je všeč način pouka z didaktičnimi igrami in kako bi ocenili svoje usvojeno znanje. Za učence smo pripravili termometer všečnosti s skalo, ki so jo pobarvali do števila, s katerim so ocenili igro, način oziroma svoje znanje (slika 7 in priloga 6.5). Idejo za termometer všečnosti smo dobili iz magistrskega dela Anamarije Romih (2017).
Njeno okvirno idejo smo preoblikovali tako, da smo termometru spremenili ime in naredili drugačno skalo za merjenje.