Analiza vsebine aktov o zavarovanju krajinskih parkov

Med postopek ustanavljanja krajinskega parka sodijo tudi parametri, ki jih v 49. in 53.

členu določa ZON-UPB2 in ki vsebinsko sestavljajo akt o zavarovanju takega območja. Z analizo vsebine aktov o zavarovanju območij krajinskih parkov smo dobili številne odgovore. Nekatere od teh smo v skladu s pripadajočo vsebino prikazali že v prejšnjih poglavjih (npr. namen zavarovanja, meje), nekatere pa bomo prikazali v nadaljevanju. Na tem mestu bomo vse omenjene parametre akta o zavarovanju le v grobem opisali in podali informacije, kje v naši magistrski nalogi so bili posamezni vsebinski sklopi teh parametrov bolj podrobno preučeni in analizirani. Akt o zavarovanju, s katerim se ustanovi zavarovano območje, mora vsebovati parametre (ZON-UPB2, 2004: 49. in 53. člen), predstavljene v naslednjih podpoglavjih.

4.6.1.1 Naravne vrednote s podanim obsegom in sestavinami

Pri analizi aktov o zavarovanju se nam je ravno tukaj pokazal problem, ker se iz njih v večini primerov ni dalo razbrati, ali je naravna dediščina (danes naravne vrednote) del območja, ki ga je akt razglasil kot krajinski park, ali le del t.i. »paketnega zavarovanja«, kakor je bil predvsem v času ZNKD (1981) ustaljeni način sprejemanja aktov o razglasitvi.

Pomanjkljivost je bila predvsem ta, da ni bilo zapisano, da je razglašena naravna dediščina del območja krajinskega parka. Zapisane, če so bile, so bile samo parcelne številke in katastrske občine (oziroma morda tudi lastniki), kjer se je neka naravna dediščina, naravna znamenitost ali naravni spomenik nahajala.

V preglednici 30 so prikazana območja krajinskih parkov po letnicah njihovega zavarovanja, imena aktov o zavarovanju, iz katerih je moč razbrati tudi vsebino območja krajinskega parka.

Preglednica 30: Krajinski parki, ki so imeli v aktu o zavarovanju območja zapisano tudi vsebino, katero naj bi z ustanovljenim območjem tudi varovali.

Zap.

št. Leto

razglasitve Ime krajinskega parka Natančno ime akta o zavarovanju 1 1949 Rakova kotlina pri Rakeku ali

Rakov Škocjan Odločba o zavarovanju okolice Rakove kotline pri Rakeku na Notranjskem

2 1984

Spominski park revolucionarnih

tradicij občine Domžale Odlok o spominskem parku revolucionarnih tradicij občine Domžale 3 1985 Spominski park Udin boršt

5 1988 Krajinski park Lahinja Odlok o razglasitvi krajinskega parka Lahinja

6 2001

Krajinski park Sečoveljske

soline Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline 7 2003 Krajinski park Goričko Uredba o Krajinskem parku Goričko 8 2004 Krajinski park Strunjan Uredba o Krajinskem parku Strunjan 9 2006 Krajinski park Kolpa Uredba o krajinskem parku Kolpa

4.6.1.2 Namen zavarovanja

O namenu smo spregovorili že v uvodnem delu poglavja »4.3. – Ravni varstva narave«, v podpoglavju »4.3.5. – Obstoj strokovnih podlag in določanje namena zavarovanja krajinskih parkov v Sloveniji« ter v vsebinskem sklopu «4.3.5.2 – Namen zavarovanja območij krajinskih parkov«.

Pomembno je, da je namen zapisan v aktu o zavarovanju območja. Pri analizi že omenjenih aktov smo odkrili, da kar nekaj aktov o zavarovanju tega namena nima zapisanega ali pa je zapisan kljub temu, da strokovne podlage niso bile izdelane. To je predvsem pri območjih, ki so bila zavarovana po ZVKsPz (1948) in ZVKsNz (1958). Takrat izdelava strokovnih podlag še ni bila obvezna in se je zavarovalo neko območju tudi ob močni pobudi npr.

domačinov.

4.6.1.3 Pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve

Pri analizi aktov o zavarovanju krajinskih parkov smo ugotovili, da so pravila ravnanja oziroma varstveni režimi na splošno še vedno premalo natančni, da bi se lahko zanašali nanje. Predvsem moti dejstvo, da je kar za 17 krajinskih parkov ali splošni ali pa varstveni režim za posamezne naravne znamenitosti oziroma naravne vrednote domnevno podan v elaboratu, ki naj bi bil osnova aktom o zavarovanju. Naše mnenje je, da bi moral biti ves varstveni režim podan v aktu o zavarovanju, poleg tega pa tudi že prej definiran v elaboratu oz. strokovnih osnovah za zavarovanje.

Z analizo aktov o zavarovanju smo ugotovili, da ima kar 7 krajinskih parkov v svojih aktih o zavarovanju slabo ali površno definirana pravila ravnanja oziroma varstveni režim na območju zavarovanja. Vsi ti akti o zavarovanju so bili starejšega datuma in so imeli za osnovo ali ZVKsPz (1948) ali ZVKsNz (1958) ali pa ZVN (1970). To so bili naslednji krajinski parki: Rakova kotlina pri Rakeku ali Rakov Škocjan, Robanov kot (ki ga je razglasila država), Topla, Krajinski park Kopališče Banovci, Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice, Krajinski park Vrtine in kopališča v Moravcih ter Krajinski park Šturmovec.

Mašun, ki je bil razglašen po ZVKsNz (1958), je imel v svojem aktu o zavarovanju naštete posege, kjer je nujno sodelovanje zavoda, pristojnega za varstvo narave; za park pa ni bilo napisano, da je kar koli prepovedano.

Za Krajinski park Negova in Negovsko jezero je podan splošen varstveni režim, ki je bil za tisti čas (leto 1967) razmeroma dobro definiran. Splošen varstveni režim je podan tudi za Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Golte ter Krajinski park Goričko.

Za Krajinski park Zajčja dobrava je podan t.i. režim gospodarjenja, ki je precej manj obsežen v zahtevah kot siceršnji splošni varstven režim, ki ga ima definiranega npr.

Krajinski park Goričko.

Za Polhograjske Dolomite je podan splošni varstveni režim, nato pa še varstveni režim za posamezne naravne rezervate, za skupine (kulturnih) spomenikov, naravnih znamenitosti.

Poleg tega parka ima tako podan varstveni režim še 12 krajinskih parkov, to so: Krajinski park Drava, Krajinski park Jareninski dol, Krajinski park Kamenščak – Hrastovec, Krajinski park Rački ribniki – Požeg, Krajinski park Mariborsko jezero, Krajinski park Lahinja, Krajinski park Ponikovski kras, Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale, Spominski park Udin boršt ter Krajinski park Kolpa, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Strunjan. Za zadnje tri naštete krajinske parke, ki so bili ponovno zavarovani po ZON (1999), ZON-B (2004) oz. ZON-UPB2 (2004), je podan namesto varstvenega režima za posamezne naravne rezervate, za skupine (kulturnih) spomenikov in naravnih znamenitosti varstveni režim za posamezne zvrsti naravnih vrednot.

Za 9 krajinskih parkov (Beka, Južni in zahodni obronki Nanosa, Južni obronki Trnovskega gozda (ustanovitelj Občina Ajdovščina), Južni obronki Trnovskega gozda (ustanovitelj Občina Nova Gorica), Krajinski park Zgornja Idrijca, Nanos - južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture, Planinsko polje ter Štanjel) smo ugotovili, da imajo v aku o zavarovanju podan samo varstveni režim za posamezne vrste spomenikov, splošni pa naj bi bil podan v elaboratu.

Ravno obratno pa je bil za Krajinski park Kum in Krajinski park Mrzlica podan splošni varstveni režim v aktu o zavarovanju, za posamezne vrste spomenikov, naravnih znamenitosti pa naj bi bil varstveni režim podan v elaboratu.

Razvojne usmeritve, podobno kot varstveni režimi, so v aktih o zavarovanju

• nenavedene za 14 krajinskih parkov: Krajinski park Jeruzalemsko - Ormoške gorice, Krajinski park Kopališče Banovci, Krajinski park Ljutomerski ribniki in Jeruzalemske gorice, Krajinski park Negova in Negovsko jezero, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Šturmovec, Krajinski park Vrtine in kopališča v Moravcih, Krajinski park Zajčja dobrava, Krajinski park Zgornja Idrijca, Mašun, Polhograjski Dolomiti, Rakova kotlina pri Rakeku ali Rakov Škocjan, Robanov kot, Topla;

• domnevno navedene v elaboratu za 16 krajinskih parkov: Beka, Boč- Plešivec, Golte, Južni in zahodni obronki Nanosa, Južni obronki Trnovskega gozda (razglasila občina Nova Gorica), Južni obronki Trnovskega gozda (razglasila občina Ajdovščina), Krajinski park Boč - Donačka gora, Krajinski park Kum,

Krajinski park Mrzlica, Krajinski park Štatenberg, Krajinski park Žabljek,

Logarska dolina, Nanos - južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture, Planinsko polje, Robanov kot, Štanjel;

• naštete v obliki dejavnosti, ki naj bi bile bolj zaželjene na območju zavarovanja (Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib);

• omenjene, da jih ureja zazidalni načrt (Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale);

• omenjene, da bodo določene s programom razvoja (Spominski park Udin boršt);

• naštete v obliki dejavnosti, ki s svojimi posegi nimajo škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot tega območja (Krajinski park Lahinja).

4.6.1.4 Določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja Naloge za zagotovitev namena zavarovanja naj bi bile pogodbeno varstvo in skrbništvo (Kremesec Jevšenak, 2006), vendar v analizi aktov o zavarovanju nismo nikjer zasledili, da bi bil podan tak način opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja.

4.6.1.5 Meje zavarovanega območja

Ta del obvezne vsebine akta o zavarovanju smo obdelali v vsebinskem sklopu »4.3.5.3 – Kartografske priloge z vrisanimi območji krajinskih parkov«, kjer smo tudi ugotovili, da čeprav je v ZON-UPB2 v 53. členu zapisano, da morajo biti meje podane na preglednem topografskem načrtu v merilu 1:25000 oziroma v drugem ustreznem merilu, ki omogoča določitev meje na parcelo natančno, pri veliki večini krajinskih parkov te meje ni mogoče določiti na mejo natančno. Za nazorno prikazovanje meja mora biti izdelana zelo dobra kartografska dokumentacija, pri kateri podatki o mejah predstavljajo ključni podatek, ki je bistvenega pomena tudi za kasnejše upravljanje zavarovanega območja in služi tudi kot sestavni del državnih prostorskih načrtov in prostorskih načrtov lokalnih skupnosti.

4.6.1.6 Vrsta zavarovanega območja

V našem primeru je to krajinski park. Ker v večini aktov o zavarovanju območja, sprejetih po ZNKD (1981), tega ni bilo zapisanega ali se je površno uporabljal le zbirni pojem

»naravna znamenitost«, je prihajalo pri sestavljanju evidence o krajinskih parkih do precejšnjih težav in posledično do tega, da se je evidenca, tako v številu kot tudi v vsebini območij iz leta v leto sploh v prvih letih po oblikovanju nabora območij krajinskih parkov (po letu 1994) zelo spreminjala. O tem vsebinskem sklopu podrobneje spregovorimo v poglavju »4.6.5 – Naknadno določanje termina krajinski park.«

4.6.1.7 Določitev načina izvajanja javne službe za upravljanje zavarovanega območja Za krajinski park kot širše zavarovano območje ZON-UPB2 (2004: 130. člen) daje na razpolago ustanovitev javnega zavoda ali podelitev koncesije za upravljanje območja. Za eno ali drugo mora poskrbeti ustanovitelj. Več o tem delu vsebine akta o zavarovanju je

zapisano v poglavju »4.7.1 –Način izvajanja javne službe za upravljanje zavarovanega območja.«

4.6.1.8 Morebitna obveznost sprejema načrta upravljanja

Problem vidimo predvsem v besedi »morebitna«, ker se nanaša tudi na območja krajinskih parkov. Za ostali dve vrsti širših zavarovanih območij je namreč sprejem načrta upravljanja obvezen (ZON-UPB2, 2004: 53. člen, 7. odstavek). V tem tudi vidimo enega od vzrokov neupravljanja območij. Vsak krajinski park, ki je zavarovan, bi moral imeti tudi načrt upravljanja, če želimo uspešno upravljati neko območje. Menimo, da bi morala tako pomembna stvar, kot je načrt upravljanja, biti zapisana v ZON-UPB2 kot obveza tudi za krajinski park. Več o načrtu upravljanja je zapisano v poglavju »4.7.2.1 – Načrt upravljanja.«

4.6.1.9 Finančni viri za izvajanje zavarovanja in razvoj lokalnega prebivalstva

Ta vsebinski sklop smo obdelali v poglavju »4.7.3 – Finančni viri za upravljanje nekega zavarovanega območja in razvoj lokalnega prebivalstva.«

4.6.1.10 Vplivno območje

V 8. odstavku 53. člena ZON-UPB2 (2004) je navedeno, da se lahko določi vplivno območje, ki je zunaj zavarovanega območja, in se predpišejo varstvene usmeritve za tako rabo območja, ki ne ogroža zavarovanega območja. Območje vpliva na naravno vrednoto se na podlagi izhodišč, določenih v predpisu ministra o določitvi naravnih vrednot, geografsko določi v naravovarstvenih smernicah k prostorskim izvedbenim aktom glede na nameravani poseg oziroma dejavnost (Uredba o zvrsteh …, 2002, 2003). Pri naši analizi aktov o zavarovanju smo ugotovili, da vsebine, ki bi obravnavala vplivno območje krajinskega parka, nima podane noben akt o zavarovanju.