1 UVOD
1.7 Podatki o predpisovanju glavnih ATC skupin zdravil v letu 2006
Tabela 3: Podatki o ambulantno predpisanih zdravilih v letu 2006
št. zdravil št. registriranih zdr. št. razvrš enih zdravil po listah
po na inu izdaje
št. ATC Rp, H/Rp, H, izven
ATC št. zdr. oznak BRp Rp/Spec, ZZ. P P* V V* OZZ
A 284 95 10 274 128 13 21 7 115
B 135 35 2 133 39 37 6 4 49
C 363 94 0 363 95 49 102 43 74
D 165 58 2 163 77 8 15 0 65
G 141 67 2 139 42 0 37 12 50
H 53 21 4 49 27 7 0 4 15
J 196 68 7 189 103 45 6 3 39
L 104 55 3 101 48 28 0 4 24
M 88 33 14 74 33 3 13 8 31
N 463 113 13 450 248 17 68 17 113
P 9 5 0 9 6 0 0 0 3
R 162 61 0 162 61 15 3 5 78
S 57 36 1 56 27 0 7 5 18
V 19 9 5 14 3 8 0 0 8
Skupaj 2.239 750 63 2.176 937 230 278 112 682
V tabeli 3 so ambulantno predpisana in izdana zdravila razvrš ena glede na to, v katero ATC skupino sodijo in sicer po ve kriterijih. V drugem stolpcu je navedeno število zdravil, ki sodijo v posamezno glavno skupino ATC klasifikacije. Razvidno je, da najve zdravil pripada skupini N, to je zdravilom z
V slede em sklopu je število zdravil iz posameznih ATC skupin navedeno glede na to, ali imajo režim izdaje brez recepta ali pa imajo dolo ene opisane režime izdaje. Število registriranih zdravil z režimom izdaje brez recepta je bilo precej manjše od zdravil z drugimi navedenimi režimi izdaje. Najve je število zdravil z režimom izdaje brez recepta je pripadalo skupini M, ki opisuje zdravila za bolezni miši no – skeletnega sistema; v skupini M je bil delež teh zdravil velik tudi glede na celokupno število registriranih zdravil te ATC skupine.
Zadnji sklop podatkov v tabeli 3 prikazuje število zdravil glede na to, na katero listo so razvrš ena.
Prevladovala je razvrstitev na pozitivno listo. Najve zdravil, uvrš enih na pozitivno listo, je pripadalo skupini N, ki obsega zdravila z delovanjem na živ evje. Število zdravil, ki niso razvrš ena v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja, je bilo v letu 2006 najve je v skupini A, ki zajema zdravila za bolezni prebavil in presnove, veliko je bilo tudi v skupini N.
2 PREDPISOVANJE ZDRAVIL V LETU 2006 IN PRIMERJAVA S PRETEKLIM OBDOBJEM (1996 - 2006)
2.1 Število prebivalcev
V tabeli 4 vidimo osnovne podatke o izdanih receptih v Sloveniji. Tabela opisuje število in stroške v letu 2006 ambulantno predpisanih in izdanih receptov v Sloveniji. Indeksi pa prikazujejo rast oziroma padec števila receptov in stroškov zanje glede na leto 2005. V tej in ve naslednjih tabelah se navaja izraz 'vrednost', v obrazložitvah pa ve inoma uporabljamo izraz 'stroški' kot natan nejšo ekonomsko opredelitev.
Upoštevali smo recepte s predpisanimi lastniškimi zdravili. Kategorija 'ostalo' zajema druge proizvode in sicer magistralne pripravke, galenske pripravke in obvezilni material.
Glede na to, da je bila v letu 2006 uradna valuta v Sloveniji SIT, so v slovenskih tolarjih izraženi tudi vrednostni podatki. V nadaljevanju poglavja 2 navajamo uradne menjalne te aje med SIT in EUR oziroma USD, tako da je možen prera un.
Indeksi so v tej in drugih tabelah prikazani s celimi številkami. Ponekod je v tekstu opisano natan nejše število.
Tabela 4: Število in vrednost receptov, poslanih v obdelavo, Slovenija, 2006
SKUPINA ŠTEV. RP % INDEKS VRED. RP % INDEKS
ŠTEV. RP 2006 / 2005 (v 1000 SIT) VRED. RP 2006 / 2005
1 Lastniška zdravila 14.373.502 97,5 101 99.651.766 98,1 105
2 Ostalo 363.224 2,5 97 1.891.190 1,9 113
3 Skupaj 14.736.726 100,0 101 101.542.956 100,0 105
V letu 2006 je bilo izdanih 14.373.502 receptov s predpisanimi zdravili z dolo enimi lastniškimi imeni, oziroma za 0,6 % ve kot v letu 2005. Ponovno je bila stroškovna rast izdanih receptov ve ja od rasti v številu ambulantno predpisanih in izdanih receptov. A stroškovna rast se je med letoma 2005 in 2006 nekoliko upo asnila, saj je znašala 4,6 %. Indeksa, zaokrožena na celi števili, zato med letoma 2005 in 2006 kažeta 1 % rast števila ambulantno predpisanih ter izdanih receptov v Sloveniji, ob so asnem 5 % pove anju stroškov.
Povpre na vrednost enega recepta je v letu 2006 znašala 6.890 SIT, kar je bilo nekoliko ve kot leta 2005 (6.668 SIT). Povpre na vrednost izdanih receptov na enega prebivalca Slovenije pa je v letu 2006 znašala 50.556 SIT oziroma ve kot leto prej, ko je bila povpre na vrednost recepta na enega prebivalca 48.435 SIT.
V letu 2006 so zdravniki v Sloveniji povpre no predpisali 7,34 recepta na prebivalca, to je le malenkostno ve kot leto prej (7,33).
V za etku leta 2005 je ZZZS obvestila lekarne o novem na inu poro anja. Lekarne so temu navodilu prilagodile svoje poro anje in sedaj ne moremo ve dobiti podatkov o številu in vrednosti receptov z magistralnimi pripravki in galenskimi izdelki in jih prikazujemo pod rubriko »Ostalo«.
2.1.1 Prebivalstvo po spolu in statisti nih regijah, Slovenija, 2006
Tabela 6 pa prikazuje število prebivalcev po posameznih starostnih segmentih in po spolu. Žensk je bilo v Sloveniji v letu 2006 nekoliko ve kot moških. Pri pregledu posameznih starostnih segmentov ugotovimo, da je bilo žensk v starostnih skupinah do 59 let manj kot moških, ve pa jih je bilo od 60.
leta naprej, pri emer je bila razlika v segmentih nad 70 in 80 let še izrazitejša.
Tabela 5: Prebivalstvo po spolu in statisti nih regijah, Slovenija, 2006
Statisti ne regije Skupaj Moški Ženske
SLOVENIJA 2.008.516 985.876 1.022.640
Pomurska 122.198 59.213 62.985
Podravska 319.530 156.322 163.208
Koroška 73.729 36.807 36.922
Savinjska 258.684 127.835 130.849
Zasavska 45.311 22.029 23.282
Spodnjeposavska 70.044 34.721 35.323
Dolenjska 140.119 69.597 70.522
Osrednjeslovenska 502.100 244.212 257.888
Gorenjska 199.626 97.778 101.848
Notranjsko-kraška 51.386 25.590 25.796
Goriška 119.632 59.216 60.416
Obalno-kraška 106.157 52.556 53.601
Tabela 6: Prebivalstvo po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2006
Starostne skupine Skupaj Moški Ženske
SKUPAJ 2.008.516 985.876 1.022.640
0 - 4 let 89.946 46.239 43.707
5 - 9 let 91.766 47.277 44.489
10 - 19 let 221.316 113.754 107.562
20 - 29 let 291.440 150.833 140.607
30 - 39 let 296.119 152.032 144.087
40 - 49 let 311.356 158.311 153.045
50 - 59 let 290.669 148.303 142.366
60 - 69 let 196.300 92.028 104.272
70 - 79 let 153.745 59.942 93.803
80 let + 65.859 17.157 48.702
2.2 Podatki o lekarnah
Dne 31. decembra 2006 je bilo v Sloveniji 190 javnih lekarniških zavodov in sicer 157 lekarn in 33 lekarniških podružnic. V tem asu je delovalo 78 zasebnih lekarn in 8 podružnic zasebnih lekarn.
Izmed bolnišni nih lekarn v Sloveniji sta dve imeli dvojno vlogo, poleg izdaje zdravil na bolnišni ne oddelke se je vršila tudi izdaja ambulantno predpisanih zdravil. Podatki o številu lekarniških enot v Sloveniji so zajeti v tabelo 7.
Glede na leto 2005 je bilo v letu 2006 skupno število lekarniških enot v Slovenije nekoliko ve je.
Tabela 7: Število lekarniških enot v Sloveniji dne 31.12.2006
Lekarna Število lekarn Število podružnic Skupaj
Javni lekarniški zavodi 157 33 190
Zasebne lekarne 78 8 86
Bolnišni ne lekarne 2 - 2
Skupno število lekarniških enot - - 278
Grafikon 1 prikazuje število receptov z ambulantno predpisanimi zdravili, ki so se v obdobju med 1996 in 2006 izdali v Sloveniji. Število izdanih receptov se je v letu 2006 glede na leto 2005 nekoliko pove alo. V obravnavanem desetletnem obdobju opazimo trend rasti v številu receptov, z vmesnimi nihanji.
0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000 16.000
št.Rp-tisoi
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
leto Grafikon 1: Število izdanih RP, Slovenija, 1996 - 2006
V grafikonu 2 je prikazano naraš anje vrednosti receptov z ambulantno predpisanimi zdravili v Sloveniji v desetletnem obdobju, od 1996 do 2006. Vrednosti so izražene v USD oziroma v EUR.
Nesorazmerja so posledica razli nih razmerij med menjalnimi te aji obeh valut v tem obdobju. Tudi med letoma 2005 in 2006 lahko opazimo rast stroškov izdanih receptov in sicer 5,7 %, izraženo v USD, oziroma 4,8 % v EUR. Naraš anje stroškov za ambulantno izdana zdravila pa je bilo med 2004 in 2005 še nekoliko ve je, saj je znašalo 7,2 % v USD oziroma 7,1 % v EUR.
Navajamo menjalne te aje USD in EUR v obravnavanem desetletnem obdobju v Sloveniji.
Za obdobje 1996-2006 smo pri izra unu stroškov izdanih zdravil upoštevali stroške izdanih zdravil v celem letu in povpre no letno vrednost USD in Evra po srednjem te aju Banke Slovenije.
Povpre ne letne vrednosti USD: 1996 – 135,37 SIT; 1997 – 159,69 SIT; 1998 – 166,12 SIT; 1999 – 181,77 SIT; 2000 – 222,69 SIT; 2001 – 242,77 SIT; 2002 – 240,25 SIT; 2003 – 207,11 SIT; 2004 – 192,38 SIT; 2005 – 192,71 SIT; 2006 – 191,03 SIT.
Grafikon 2: Vrednost izdanih zdravil v USD in v EVRIH, Slovenija, 1996 - 2006
0 50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000 350.000 400.000 450.000 500.000 550.000
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
leto
vrednost RP - tisoi
USD EVRO
Grafikon 3 prikazuje v ameriških dolarjih in v evrih prikazan trend rasti povpre ne vrednosti enega recepta z ambulantno predpisanimi zdravili v Sloveniji v desetletnem obdobju. Med letoma 2005 in 2006 se je povpre na vrednost recepta v USD pove ala za 5,1 % (od 34,31 do 36,07 USD), v EUR izražena rast vrednosti enega recepta pa je bila 4,2 % (28,76 EUR v letu 2006 glede na 27,59 EUR v letu 2005). Trend rasti povpre ne vrednosti enega recepta v Sloveniji, ki je bil v desetletnem obdobju znaten, še posebej intenziven pa je v zadnjih petih letih, bi lahko razložili z uvedbo novih zdravil, ki imajo ve inoma visoke cene.
Grafikon 3: Povpre na vrednost na en recept v USD in v EVRIH, Slovenija, 1996 - 2006
0 5 10 15 20 25 30 35 40
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
leto
vrednost /1 RP
USD EVRO
Delež, ki so jih v letu 2006 v Sloveniji v odhodkih za zdravstvene programe tvorili odhodki zdravstvenega zavarovanja za zdravila in lekarniško dejavnost, je znašal 18,1 %. Od tega so znatni delež zavzemali stroški za zdravila, medtem ko so stroški za lekarniško dejavnost znašali le 1,6 %.
Grafikon 4: Delež odhodkov zdravstvenega zavarovanja za zdravila in lekarniško dejavnost, od odhodkov za zdravstvene programe, Slovenija, 1996 - 2006
0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
leto
%
2.3 Predpisovanje zdravil glede na razvrstitev na liste
Iz grafikona 5 je razvidna sprememba v številu izdanih receptov z ambulantno predpisanimi zdravili med 1996 in 2006, ki so bila razvrš ena na pozitivno listo zdravil. V obravnavanem desetletnem obdobju je viden trend rasti števila receptov, z vmesnimi nihanji. Po nekajletni rasti v številu receptov je med letoma 2005 in 2006 število receptov na pozitivni listi padlo.
So asno je v letu 2006 glede na leto 2005 vidno pove anje relativnega števila receptov z vmesne liste. Ti podatki so razvidni iz grafikona 6. V desetletnem obdobju od 1996 do 2006 lahko opazimo trend rasti števila ambulantno predpisanih in izdanih receptov, s precejšnjimi vmesnimi nihanji in veliko rastjo prav med zadnjima obravnavanima letoma. Predvidevamo, da je rast števila receptov z vmesne liste nastala predvsem zaradi razvrstitve precejšnjega deleža novo registriranih zdravil na vmesno listo. Kljub temu pa je delež števila receptov z zdravili s pozitivne liste še vedno približno trikrat ve ji kot delež števila receptov z zdravili z vmesne liste.
Na grafikonu 6 vidimo tudi desetletno gibanje števila izdanih receptov, ki niso razvrš ena. Delež števila teh zdravil je bil znatno manjši kot delež števila receptov, razvrš enih na vmesno listo. V zadnjih letih je bil delež nerazvrš enih zdravil precej konstanten in ni dosegal 500.000 receptov.
Število nerazvrš enih zdravil je bilo v prvem petletnem obdobju 1996 do 2001 višje kot v drugem petletju 2001 do 2006.
Grafikon 5: Število izdanih receptov s pozitivne liste, Slovenija, 1996 - 2006
0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 leto
št.Rp - tisoi
pozitivna
Grafikon 6: Število izdanih receptov z vmesne liste in izven OZZ, Slovenija, 1996 - 2006
0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
leto
št.Rp - tisoi
vmesna izven OZZ
V tabeli 8 je podrobneje, numeri no prikazano število izdanih receptov ambulantno predpisanih zdravil, glede na to, na katero listo zdravil so razvrš ena. V sedemletnem obdobju do leta 2006 se je z vmesnimi nihanji za 14,8 % pove alo število izdanih receptov s pozitivne liste. Prav tako z vmesnimi nihanji se je v obravnavanem obdobju do leta 2006 najbolj pove alo število receptov z vmesne liste, kar za 42,0 %. Kot že omenjeno, se je število receptov z vmesne liste precej pove alo med letoma 2005 in 2006 in sicer za 23,2 %, ob so asnem zmanjšanju števila receptov s pozitivne liste za 4,8 %.
Število receptov z nerazvrš enimi zdravili se je med letoma 1999 in 2000 nekoliko pove alo, nato pa se je njihovo število zmanjševalo. V obravnavanem sedemletnem obdobju se je število receptov z nerazvrš enimi zdravili zmanjšalo za 27,8 %. Celotno število receptov se je v obdobju od 1999 do 2006 pove alo za 17,8 %.
Tabela 9: Povpre na vrednost 1 recepta v USD glede na razvrstitev, Slovenija, 1999 - 2006
Razvrstitev 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
pozitivna 20,34 19,73 22,00 23,86 29,04 31,34 33,29 35,70
vmesna 20,60 23,49 27,58 31,43 37,08 41,03 43,28 41,09
izven OZZ 10,43 7,84 10,17 10,19 13,45 14,21 15,54 15,14
SKUPAJ 19,88 19,46 22,37 24,57 29,88 32,54 34,31 36,29
Tabela 9 prikazuje gibanje povpre ne vrednosti recepta v obdobju od 1999 do 2006, izražene v ameriških dolarjih (USD). Povpre ne vrednosti izdanih receptov z ambulantno predpisanimi zdravili, razvrš enimi na pozitivno in vmesno listo ter nerazvrš enimi zdravili, so se v tem obdobju spreminjale, povpre na vrednost vseh treh skupin pa se je v tem obdobju pove ala. Primerjalno najve , to je približno dvakrat se je v obravnavanem obdobju pove ala povpre na vrednost enega recepta z vmesne liste. e vzamemo vse izdane recepte z ambulantno predpisanimi recepti skupaj, se je povpre na vrednost enega recepta pove ala za 82,5 %, to je od 19,88 USD v letu 1999 do 36,29 USD v letu 2006.
Naslednja tabela 10 prikazuje število in stroške izdanih receptov glede na glavno skupino ATC klasifikacije, kamor zdravilo sodi. Navedeno je število receptov oziroma stroški zdravil, ki so bila predpisana na receptnem obrazcu, ki ga izdaja ZZZS ('zelenem' receptu). Poleg tega najdemo število izdanih receptov in stroške zdravil, predpisane na receptnem obrazcu, ki ga izdaja IVZ, t.i. 'belem' receptu.
Iz tabele 10 je razvidno, da je bilo v letu 2006 izdano najve je število zelenih receptov z ambulantno predpisanimi zdravili iz skupine C, ki zajema zdravila za bolezni srca in ožilja, najve ji so bili tudi stroški zanje. V številu izdanih zelenih receptov in stroških je sledila skupina zdravil N, ki obsega Tabela 8: Število izdanih receptov glede na razvrstitev, Slovenija,
1999 - 2006
Razvrstitev 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
pozitivna 9.231.167 9.129.196 9.458.151 9.656.120 10.621.385 10.932.263 11.131.393 10.601.147 vmesna 2.336.065 1.979.626 2.134.437 2.317.898 2.481.921 2.660.421 2.692.362 3.316.334 izven OZZ 631.570 921.121 627.751 609.746 539.801 492.125 459.630 456.021 SKUPAJ 12.198.802 12.029.943 12.220.339 12.583.764 13.643.107 14.084.809 14.283.385 14.373.502
Celokupno gledano je v letu 2006 le majhen del (3,3 %) celotnega števila receptov oziroma še manjši del (1,5 %) stroškov pripadal belim receptom.
Tabela 10: Število in vrednost (v SIT) izdanih receptov po vrsti recepta in glavnih skupinah ATC klasifikacije, Slovenija, 2006
ATC Število Obr.Rp Vrednost Obr.Rp
(SIT) Število Rp IVZ 1.1 Vrednost Rp IVZ 1.1 (SIT)
Ostalo 337.683 1.815.033.496 25.541 76.156.493
A 1.452.345 12.534.471.119 41.997 117.286.445
B 686.394 4.423.401.637 21.796 82.424.424
C 3.563.622 29.361.037.189 58.383 140.658.973
D 580.090 2.024.275.842 79.271 178.970.888
G 939.443 5.872.342.506 70.643 453.230.165
H 199.886 1.546.134.055 1.178 4.875.923
J 1.224.652 5.066.925.937 12.208 48.537.281
L 63.556 7.235.170.556 436 49.663.614
M 1.229.869 5.439.255.413 25.275 67.351.237
N 2.512.689 16.685.387.914 49.369 150.661.448
P 40.986 58.760.781 965 1.429.602
R 907.029 6.156.596.471 61.243 86.924.747
S 510.869 1.502.568.622 34.071 40.570.366
V 5.168 319.579.330 69 3.273.866
Skupaj 14.254.281 100.040.940.868 482.445 1.502.015.472
2.4 Predpisovanje po regijah
Analiziranje ambulantnega predpisovanja zdravil oziroma izdaje teh zdravil v lekarnah v posameznih slovenskih regijah omogo a dolo itev razlik. Predpisovanje ambulantnih zdravil med posameznimi regijami se lahko pojavi zaradi razlik v doktrini zdravljenja, v obsegu zdravstvenega varstva, v obolevnosti prebivalcev in drugih faktorjev. Zato bi veljalo raz leniti predvsem izstopajo e slovenske regije, dolo iti dejanske vzroke razlik v predpisovanju ter na rtovati ukrepe.
V Sloveniji je dolo enih dvanajst statisti nih regij. V grafikonih 7 in 8 je prikazanih dvanajst stolpcev, ki prikazujejo pogostnost predpisovanja zdravil in povpre no vrednost zdravil na enega prebivalca v posameznih regijah, pa tudi skupno v Sloveniji.
V grafikonu 7 vidimo, da je bila v letu 2006 pogostnost predpisovanja zdravil, definirana kot število izdanih receptov na tiso prebivalcev, velika v pomurski in zasavski regiji, majhna pa v gorenjski regiji.
0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 8.000 9.000
št.Rp/1000 preb. Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Dolenjska Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjskokraška Goriška Obalnokraška Slovenija
Grafikon 7: Pogostnost predpisovanja zdravil po statisti nih regijah, Slovenija, 2006
Povpre ne v SIT izražene vrednosti zdravil na enega prebivalca v dvanajstih slovenskih statisti nih regijah pa so prikazane v grafikonu 8. Povpre na vrednost zdravil na enega prebivalca je bila v letu 2006 izrazito najve ja v zasavski regiji. Povpre ne vrednosti zdravil v drugih regijah pa so precej podobne.
0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000
povp.vr./1 preb. Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Dolenjska Osrednjeslovenska Gorenjska Notranjskokraška Goriška Obalnokraška Slovenija
Grafikon 8: Povpre na vrednost zdravil na enega prebivalca v SIT po statisti nih regijah, Slovenija, 2006
2.5 Predpisovanje po starostnih skupinah in spolu
0 500 1000 1500 2000 2500
št.RP/100 preb.
0 - 4 5 - 9 10 - 19 20 - 29 30 - 39 40 - 49 50 - 59 60 - 69 70 - 79 80 +
starostne skupine
Grafikon 9: Pogostnost predpisovanja receptov po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2006
moški ženske
Grafikon 9 prikazuje izrazite razlike pogostnosti v letu 2006 ambulantno predpisanih in v lekarnah izdanih zdravil glede na starost in spol oseb. Majhna pogostnost predpisovanja oziroma izdaje zdravil je bila v starostnih segmentih med petim in devetnajstim, med dvajsetim in devetindvajsetim ter med tridesetim in devetintridesetim letom. Nekoliko ve je je bilo relativno število izdanih receptov z ambulantno predpisanimi zdravili za mlajše otroke do etrtega leta. Kot bo razvidno v nadaljevanju publikacije, se pogostnost izdaje zdravil najmlajšemu segmentu otrok pojavi predvsem zaradi znatnega predpisovanja dolo enih skupin zdravil kot posledica ve je obolevnosti najmlajših otrok. Po štiridesetem letu starosti se je relativno število izdanih zdravil znatno pove evalo in je bilo najve je pri prebivalcih nad osemdesetim letom starosti. Vzroke bi lahko iskali v ve ji obolevnosti starejših ljudi, ki pogosto prejemajo ve zdravil hkrati.
Razen pri otrocih do desetega leta starosti se je v relativnem merilu ve je število izdanih receptov izdalo ženskam kot moškim.
2.6 Predpisovanje zdravil po proizvajalcih
Na slovenskem tržiš u so prisotna zdravila številnih proizvajalcev. Grafikon 10 prikazuje odstotne deleže števila izdanih receptov z ambulantno predpisanimi zdravili glede na proizvajalce. Vidimo, da je v letu 2006 nekaj ve kot etrtinski (25,9 %) delež receptov pripadal Krki. Proizvajalec Lek, ki je že nekaj let lan skupine Sandoz, je v številu izdanih receptov zavzemal 17,1 % delež. V številu receptov je s 3,5 % deležem sledila Pliva, nekaj manj kot tri odstotne deleže pa so zavzemali še trije v grafikonu 10 navedeni proizvajalci.
Velik delež (45,3 %) števila receptov razli nih proizvajalcev, ki smo jih v grafikonu 10 ozna ili kot 'ostali', kaže na veliko kokuren nost med proizvajalci zdravil oziroma njihovih zastopnikov, ki so imeli manjše odstotne deleže števila izdanih receptov.
Grafikon 10: Število izdanih receptov po proizvajalcih, Slovenija, 2006
Krka 25,9%
Lek 17,1%
ostali 45,3%
Schering 2,8%
Bayer Pharma
2,8%
Pliva Glaxo 3,5%
2,6%
Glede na leto 2005 je bil v letu 2006 delež števila receptov vodilnih dveh proizvajalcev zdravil nekoliko manjši. V letu 2006 se je glede na predhodnje leto pove al odstotni delež proizvajalcev zdravil, ozna enih kot 'ostali'.
Grafikon 11: Vrednost izdanih zdravil po proizvajalcih, Slovenija, 2006
18,9%Krka
10,8%Lek
MSD4,7%
Novartis 3,9%
ostali 55,6%
Astra - Zeneca 3,0%
Glaxo 3,1%
V grafikonu 11 so prikazani deleži razli nih proizvajalcev zdravil glede na vrednost izdanih zdravil.
Tudi stroškovno prednja i Krka, sicer z nekoliko manjšim (18,9 %) deležem kot deležem v številu receptov; to lahko razložimo z dejstvom, da proizvajajo in tržijo generi na zdravila, ki imajo obi ajno
Delež stroškov izdanih receptov proizvajalcev zdravil Krka in Leka, lana skupine Sandoz, je bil v letu 2006 nekoliko manjši kot leto prej. Podjetje MSD kot stroškovno slede i proizvajalec je v letu 2006 prav tako tvoril nekoliko manjši delež kot leto prej (6,4 %). Stroškovno je delež proizvajalcev, ozna enih kot 'ostali', v letu 2006 presegal delež te skupine v letu 2005; v letu 2006 je znašal 55,6 %, leto prej pa 51,5 %.
2.7 Najpogosteje predpisana zdravila v Sloveniji v letu 2006
Najve je število receptov se je izdalo z zdravilom Lekadol 500 mg. Število receptov s predpisanim zdravilom Lekadol je tvorilo 2,86 % delež števila vseh receptov. Zaradi primerjalno sorazmerno nizke cene Lekadol tablet po 500 mg je znatni delež v številu receptov pomenil razmeroma majhen delež v vrednosti. Pri zdravilu Lekadol naj omenimo, da se precej tega zdravila izdaja tudi brez recepta in je tako celokupna poraba še ve ja. V deležu števila receptov je zdravilu Lekadol sledilo zdravilo Naklofen duo kapsule in Aspirin protect tablete. Glede na leto 2005 so v letu 2006 omenjena tri zdravila prav tako prednja ila v številu receptov, le z nekoliko druga nimi tržnimi deleži (tabela 11).
Prav tako so bila v letu 2006 glede na leto prej med prvimi desetimi ista zdravila, navedena po (lastniškem) imenu, le v nekoliko druga nem zaporedju. Skupni števil ni delež teh desetih zdravil glede na vsa zdravila je v letu 2006 znašal 13,19 %, kar je nekoliko manj kot v letu 2005 (13,49 %).
Tabela 11: Deset najpogosteje predpisanih zdravil, Slovenija, 2006
ZDRAVILO Število RP % števila RP % vrednosti RP
LEKADOL 500mg tbl 20x 421.929 2,86 0,48
NAKLOFEN duo kaps 20x75 mg 311.191 2,11 0,67
ASPIRIN PROTECT tbl 30x100 mg 224.712 1,52 0,35
AMOKSIKLAV 2x1000mg film tbl 10x 154.078 1,05 0,86
HICONCIL kaps 16x500 mg 150.674 1,02 0,21
NALGESIN FORTE film tbl 10x550 mg 143.003 0,97 0,27
LOGEST obl tbl 21x 138.820 0,94 0,43
ASPIRIN 100 tbl 30x100 mg 135.777 0,92 0,21
TERTENSIF SR film tbl 30x1,5 mg 133.072 0,90 0,62
BLOXAN tbl 30x100 mg 130.537 0,89 0,28
SKUPAJ 1.943.793 13,19 4,38
V tabeli 12 pa se nahaja deset zdravil, ki so v letu 2006 tvorila najve je stroškovne deleže. Primerjalno je najve ji stroškovni delež zavzemalo zdravilo Ultop 20 mg kapsule, sledila pa sta zdravili Prostide in Prexanil, ki sta imeli znatna stroškovna deleža tudi leto prej.
V letu 2005 je velik stroškovni delež tvoril Fosamax, ki pa je bil v letu 2006 nižji, po vsej verjetnosti zaradi uvedbe zdravila Fosavance, katerega stroškovni delež je bil v letu 2006 že znaten. Prvih deset zdravil, ki so povzro ali najve je stroške, je v letu 2006 imelo 9,23 % delež, kar je nekoliko manj kot stroškovni delež prvih desetih zdravil leto prej (10,75 %). Izmed desetih, v tabeli 12 navedenih zdravil, se pojavljajo tri, ki jih leto prej ni bilo in sicer Fosavance, Cipralex in Vasilip, v tabeli pa ni ve zdravil Plavix, Tritace in Omnic.
Tabela 12: Deset zdravil z najvišjo vrednostjo izdanih RP, Slovenija, 2006
ZDRAVILO Vrednost RP Število RP % vrednosti
RP % števila RP
ULTOP kaps 20mg 28x v pret.omotu 1.125.366.045 85.980 1,11 0,58
PROSTIDE obl tbl 28x5mg 1.054.223.874 56.023 1,04 0,38
PREXANIL tbl 30x4mg 1.015.857.463 84.618 1,00 0,57
ULTOP kaps 20mg 14x v pret.omotu 973.392.943 115.291 0,96 0,78
FOSAVANCE tbl 70mg + 70mcg 4x 925.524.158 44.298 0,91 0,30
CIPRALEX 10mg film tbl 28x 919.376.456 77.187 0,91 0,52
AMOKSIKLAV 2x1000mg film tbl 10x 874.576.237 154.078 0,86 1,05
ZYPREXA 10mg obl.tbl 28x 860.927.986 11.366 0,85 0,08
VASILIP film tbl 84x20mg 848.712.673 60.720 0,84 0,41
FOSAMAX tbl 70mg 4x 777.265.529 39.346 0,77 0,27
SKUPAJ 9.375.223.362 728.907 9,23 4,94
3 PREDPISOVANJE ZDRAVIL PO ATC KLASIFIKACIJI V LETU 2006
Pri prikazu podatkov o porabi zdravil smo uporabili ATC (anatomsko – terapevtsko – kemi no) klasifikacijo zdravil. Glavne skupine ATC sistema pomenijo 14 skupin zdravil, od katerih vsaka opisuje anatomsko podro je, na katero zdravila delujejo.
Anatomske glavne ATC skupine :
A zdravila za bolezni prebavil in presnove B zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov C zdravila za bolezni srca in ožilja
D zdravila za bolezni kože in podkožnega tkiva
G zdravila za bolezni se il in spolovil ter spolni hormoni
H hormonska zdravila za sistemsko zdravljenje – razen spolnih hormonov J zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij
L zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorji M zdravila za bolezni miši no – skeletnega sistema
N zdravila z delovanjem na živ evje P antiparazitiki, insekticidi in repelenti R zdravila za bolezni dihal
S zdravila za bolezni util V razna zdravila.
S zdravila za bolezni util V razna zdravila.