OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Za pripravo na dejavnosti priprave 1,5–2 uri. Odvisno od dneva. Približno 2 uri na dan.
J2 Doma delam vsak dan. Treba je pisati priprave, opažanja, analize … vzame kar veliko časa.
Priprave na govorilne ure, roditeljske sestanke.
Imamo tudi veliko seminarjev in aktivov v popoldanskih urah v vrtcu.
Približno 2 uri na dan, včasih je več.
Z3 2 uri sta namenjeni pripravam, vendar mislim na delo in se pripravljam ves čas.
1 ura na dan.
Z4 Približno 2 uri. Odvisno, v času praznikov je več dela.
2 ali 3 ure na dan. Med evalvacijo več časa.
Najpogostejši odgovor (preglednica 15) je bil, da delajo doma približno 2 uri dnevno, vendar se to lahko spreminja glede na količino dela v določenem obdobju. Nekatere pa so tudi poudarile, da na delo nenehno mislijo. Poln delovni čas vzgojitelja v Sloveniji je 40 ur tedensko, torej sta po zakonu določeni 2 uri dnevno za pripravo vzgojitelja na delo (Uradni list RS, št. 45/2017). Delovni čas vzgojiteljev na Portugalskem pa je 35 ur tedensko (Despacho Normativo n.º 10-B/2018, n. 11) in ni določeno, koliko časa je neposrednega dela z otroki in koliko časa je načrtovanja.
Med državama se torej razlikuje delovni čas vzgojiteljic ter kako je ta čas razporejen.
Razlikuje se tudi sodelovanje med vzgojiteljico in pomočnico, pri čemer kaže, da je to večje v Sloveniji. Prav tako za načrtovanje aktivnosti vzgojiteljice na Portugalskem porabijo manj časa kot v Sloveniji.
- 44 -
- 45 -
IV SKLEPNE MISLI
V prvem delu diplomske naloge sem analizirala dokumente, ki določajo predšolsko vzgojo v Sloveniji in na Portugalskem. Želela sem ugotoviti, kakšne so podobnosti oziroma razlike med sistemoma predšolske vzgoje med državama. Predšolska vzgoja na Portugalskem je v pristojnosti dveh ministrstev, kar pomeni, da so tudi ustanove za prvo in drugo starostno skupino večinoma ločene. Za otroke od tretjega leta do vstopa v šolo so na voljo predvsem javni vrtci, medtem ko so za mlajše – možen vstop s tremi meseci – večinoma zasebni. V Sloveniji je predšolska vzgoja združena pod pristojnost enega ministrstva in je namenjena otrokom od 11. meseca do vstopa v šolo. Razlike so tudi v normativih skupin. Na Portugalskem lahko v »creche«, ki so primerljive z našimi jasli, vstopijo s tremi meseci. V skupini otrok do prvega leta je lahko največ 10 otrok, otrok, starih dve leti, je lahko največ 14 in otrok med drugim in tretjim letom je največ 18. V heterogenih skupinah jih je največ 16. V drugi starostni skupini je 25 otrok. V Sloveniji je v prvi starostni skupini (od prvega do tretjega leta) največ 14 otrok, v drugi starostni skupini pa 24. V starostno kombiniranih skupinah jih je 17, v heterogeni skupini drugega starostnega obdobja je največ 19 otrok.
Vzgojiteljice na Portugalskem pri svojem delu sledijo modelu oz. programu, ki si ga izberejo same, kar pomeni, da je način dela bolj raznolik. Najbolj uporabljena modela sta High Scope in Gibanje za sodobno šolo, ki sem ju podrobneje opisala v teoretičnem delu. V Sloveniji vzgojiteljice v javnih vrtcih ne sledijo posebnim modelom in je dnevna rutina poenotena.
Glavna področja kurikula so med državama podobna, vendar prihaja do manjših razlik. V portugalskem dokumentu je zapisano sedem področij: osebni in družbeni razvoj, izražanje in sporočanje, motorične sposobnosti, umetnost, govorjeni jezik in pristop k učenju, matematika, znanje o svetu. V slovenskem dokumentu pa je zapisanih šest: jezik, gibanje, družba, umetnost, matematika, narava. Opazila sem tudi nekaj podobnosti med državama, kot so možnost alternativnih oblik predšolske vzgoje v obeh državah, vendar pa se te alternativne oblike razlikujejo. Podobnost je tudi, da je v obeh državah obiskovanje vrtca neobvezno ter da so za vstop v vrtec določeni pogoji in kriteriji. Sistema predšolske vzgoje na Portugalskem in v Sloveniji se torej glede na proučene dokumente in zakone bolj razlikujeta, kot sta si
- 46 -
V drugem raziskovalnem vprašanju sem se osredotočila na podobnosti in razlike v dnevni rutini. Največje razlike sem opazila v javnem vrtcu na Portugalskem, saj je od ostalih izstopal v različnih pogledih. Ena izmed razlik, ki sem jih opazila, je izvajanje hranjenja in počitka. V javnem vrtcu na Portugalskem počitka ne izvajajo, hranjenje pa se izvaja, vendar vzgojiteljica pri tem ni prisotna. Delo vzgojiteljice je izključno z otroki – prosta igra otrok, načrtovane dejavnosti, opazovanje otrok itd. V vseh ostalih vrtcih počitek in hranjenje potekata skupaj z vzgojiteljico. Največja razlika, ki se je pokazala, je drugačen vrstni red dnevne rutine, saj se v javnem vrtcu na Portugalskem izvajajo načrtovane dejavnosti v popoldanskem času, medtem ko se drugje izvajajo v dopoldanskem času. Izkazalo se je tudi, da nekatere vzgojiteljice za dejavnosti, ki jih izvajajo, sledijo urniku, ki se ponavlja tedensko. Vendar pa urniku ne sledijo le portugalski javni vrtci, temveč tudi v zasebnem vrtcu v Sloveniji, kjer sem izvedla intervju.
To pomeni, da bi za točnejše informacije morali intervjuvati več vrtcev. Podobnosti, ki sem jih opazila, so predvsem v organizaciji prostora, saj v obeh državah organizirajo igralnico v kotičke. Prav tako v obeh državah namenjajo več časa prosti igri.
V tretjem raziskovalnem vprašanju me je zanimala vključenost otrok v načrtovanje dnevnih aktivnosti. Zdi se, da je vključenost otrok večja na Portugalskem, še posebej v javnem vrtcu, saj imajo otroci glavno besedo pri načrtovanju dejavnosti. Prav tako vzgojiteljice menijo, da otroke načrtovanje še bolj motivira za delo, medtem ko tudi v zasebnem vrtcu poslušajo otroke ter njihove želje – z njimi se pogovarjajo in na podlagi tega izvedejo dejavnosti.
Manjša vključenost otrok je torej v Sloveniji, še posebej v zasebnem vrtcu, saj so poudarili, da otroci ne pomagajo pri načrtovanju dejavnosti, sledijo pa njihovim idejam med izvajanjem dejavnosti. Tudi na podlagi lastnega opazovanja otrok menim, da je samostojnost otrok na Portugalskem večja.
V četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, čemu dajo vzgojitelji največji poudarek v dnevni rutini. Odgovori na to vprašanje so bili različni. Odgovore je glede na državo težko poenotiti. V Sloveniji so si vzgojiteljice najbolj enotne s poudarjanjem samostojnosti otrok.
Na Portugalskem so najbolj poudarile socialne veščine otrok ter njihovo participacijo pri učenju. Vsekakor pa se poudarki v dnevni rutini razlikujejo od vzgojitelja do vzgojitelja, vzgojitelji pogosto dajo poudarek več stvarem – kot je razvidno tudi iz raziskave.
V zadnjem raziskovalnem vprašanju sem se osredotočila na vzgojiteljevo delo zunaj dnevne rutine na Portugalskem in v Sloveniji. Razlike sem opazila v delovnem času vzgojiteljic, saj na Portugalskem vzgojiteljice delajo v vrtcu 7 ur, vendar le 5 ur z otroki. Preostali 2 uri sta namenjeni sodelovanju z drugimi vzgojitelji in starši. V Sloveniji vzgojiteljice 6,5 ure, ki jih
- 47 -
preživijo v vrtcu, preživijo skupaj z otroki. Prav tako sem opazila razliko v času načrtovanju, pri čemer se zavedam, da je to odvisno tudi od posameznika. V javnem vrtcu na Portugalskem porabijo najmanj časa za načrtovanje, saj vzgojiteljice načrtujejo skupaj z otroki, veliko usmeritev pa dobijo tudi s strani ministrstva. Še ena razlika pa je sodelovanje s pomočnico vzgojiteljice, pri čemer sem opazila, da ima ta najmanjšo vlogo v javnem vrtcu na Portugalskem.
Z diplomskim delom sem ugotovila, da prihaja do razlik med portugalskim in slovenskim sistemom, tako v dokumentih kot tudi v praksi. Največje razlike lahko opazimo med javnimi vrtci, saj so tam razlike še najbolj vidne, saj dnevni red poteka različno. Vsekakor imajo pomočnice vzgojiteljice oz. asistentke na Portugalskem veliko manjšo vlogo kot pri nas.
Imajo pa zato otroci večjo vlogo pri načrtovanju dnevnih dejavnosti ter so morda bolj prepuščeni sami sebi, kar privede do večje samostojnosti. Menim, da bi lahko natančnejše podatke dobili z analiziranjem več različnih vrtcev v obeh državah. Morda bi bilo bolje, če bi se osredotočili le na javne ali le na zasebne vrtce, saj bi bila tako primerjava predšolskega sistema lažja in bolj podrobna.
- 48 -
- 49 -
V VIRI IN LITERATURA
Agrupamento de escolas Eugénio de Andrade (b. d.). Pridobljeno 17. 7. 2019, http://www.agrupamento-eugenioandrade.org/index.php
Bahovec, E. D., Jontes, B., Kastelic, L. in Vonta, T. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Bahovec, A. D. in Golobič Bregar, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS.
Batistič Zorec, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika stališč in izkušenj vzgojiteljev. V Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Pedagoška fakulteta, Ljubljana, str. 67-85.
Batistič Zorec, M. in Vrankar, V. (2016). Children’s participation at daily routine in Slovene preschools. Pridobljeno 20. 6. 2019, https://www.shs-conferences.org/
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (1995), Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Pridobljeno 14. 5. 2019 s: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf
Berčnik, S. in Devjak, T. (2012). Planning and Implementing the Daily Routine in Slovene Kindergartens and Reggio Emilia Concept. Athens: ATINER'S Conference Paper Series, No:
EDU2012-0055.
Cardona, M. J. (1999). O espaço e o tempo no jardim de infância. Pro-posições – vol. 10 N 1 (28). Pridobljeno 1. 12. 2019, https://periodicos.sbu.unicamp.br/
Despacho n. 5220/97 (2." série). (1997). Pridobljeno 23. 5. 2019, http://www.dge.mec.pt/
Despacho Normativo n.º 10-B/2018. (2018). Pridobljeno 14. 12. 2019, https://dre.pt/
Devjak, T., Castanheira, L., in Berčnik, S. (2018). Slovene and Portuguese pre-school teachers about collaboration with parents. V L. Castanheira in T. Devjak (ur.), Answers and innovations in pre-school education in Portugal and Slovenia (str. 45-72). Bragança: Instituto politecnico de Bragança.
Direção-geral da educação (b.d.). Pridobljeno 10. 5. 2019, https://www.dge.mec.pt/organizacao
Dolar Bahovec, E. in Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji dan. Ljubljana: Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu.
Eurydice (10. 1. 2019). Portugal: Organisation of programmes for children under 3 years.
Pridobljeno 23. 5. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
- 50 -
Eurydice (13. 2. 2018). Slovenija: Predšolska vzgoja in varstvo. Pridobljeno 2. 7. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
Eurydice (27. 3. 2019). Slovenija: Organizacija predšolske vzgoje. Pridobljeno 3. 7. 2019, https://eacea.ec.europa.eu
Eurydice. (11. 1. 2019). Portugal: Organisation of programmes for children over 3 years.
Pridobljeno 23. 5. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
Eurydice. (15. 1. 2019). Portugal: Organisational Variations and Alternative Structures in Early Childhood Education and Care. Pridobljeno 23. 5. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
High Scope (2019). Pridobljeno 10. 7. 2019, https://highscope.org/
Hohmann, M. in Weikart, P. D. (1995). Educar a criança. Lisboa: Fundação Calouste Gulbenkian.
Hohmann, M., Banet, B. in Weikart, P. D. (1995). A criança em acção. Lisboa: Fundação Calouste Gulbenkian.
Kroflič, R. (2001). Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 7-25). Maribor: Obzorja.
Kroflič, R. (2005). Vzgojiteljica – izhodišče prikritega kurikuluma v vrtcu. V Prikriti kurikulum v kurikulu – rutina ali izziv v vrtcu (str. 10-16). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pridobljeno s http://www2.arnes.si/~rkrofl1/Teksti/vzgojiteljica-prikriti-kurik-supra.pdf Kroflič, R. (2016). Mnogoterost učnih okolij v sodobnem vrtcu. XXII. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev: Otrok v učnem okolju 21. Stoletja. Portorož.
Law no. o 5/97 of 10 February Framework Law on Pre-School Education. (1997).
Pridobljeno 10. 5. 2019, https://dre.pt/application/file/561151
Lei quadro da educação pré-escolar. (1997). Pridobljeno 10. 5. 2019, https://dre.pt/application/file/561151
Medved, I. (2004). Dnevna rutina v vrtcu nekoč in danes. V Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobič, K. Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Mesquita, C. (2018). Participatory contexts: The voice of the child and pedagogical intentionality. V L. Castanheira in T. Devjak (ur.), Answers and innovations in pre-school education in Portugal and Slovenia (str. 149-160). Bragança: Instituto politecnico de Bragança.
Ministério da educação. (1997). Pridobljeno 10. 5. 2019, https://dre.pt/
- 51 -
Monfortinhos de Real (b. d.). Pridobljeno 17. 7. 2019, http://monfortinhosdereal.com/
Mraz, J. (2014). Dnevna rutina v prvem starostnem obdobju. V Vzgojiteljica: Kurikul vrtca – včeraj, danes in jutri. Letnik XVI, izr. številka. Žalec. Pridobljeno 30. 11. 2019:
http://assets.cdn.vzgojiteljica.si/
Novo, R. (2018). Modern school movement. V L. Castanheira in T. Devjak (ur.), Answers and innovations in pre-school education in Portugal and Slovenia (str. 121-122). Bragança:
Instituto politecnico de Bragança.
Oberhuemer, P., Schreyer, I. in Neuman, J. M. (2010). Professionals in early childhood education and care systems: European profiles and perspectives. Opladen: Farmington Hills.
Podplatnik, V. (b. d.). Motivacija. V J. Erčulj in P. Peček (ur.), Sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008-2011 (str. 61-62). Zbornik zaključne konference, Brdu pri Kranju.
Post, J. in Hohmann, M. (2000). Educação de bebés em infantários – Cuidados e premeiras aprendizagens. Lisboa: Fundação Calouste Gulbenkian.
Pratas, M. H. (2011). Pre-school education in Portugal: some teaching methods. Instituto Superior de Educação e Ciências. Lisbon, Portugal.
Prikriti kurikulum. (2002). Pridobljeno 18. 7. 2019, http://www.pef.uni-lj.si
Republika Slovenija: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (b. d.). Predšolska vzgoja. Pridobljeno 16. 7. 2019, http://www.mizs.gov.si/
Silva Ramos, J. S. (2011). (Des)organização do tempo pedagógico na educação infantil:
significações docentes. Pridobljeno 20. 6. 2019, https://periodicos.ufrn.br/
Silva, I. (1997). Orientações Curriculares para a Educação Pré-escolar. Lisboa: Ministério da Educação/ Direção – Geral de Educação (DGE).
Silva, I., Marques, L., Mata, l., in Rosa, M. (2016). Orientações Curriculares para a Educação Pré-escolar. Lisboa: Ministério da Educação/ Direção – Geral de Educação (DGE).
Sistema educativo nacional de portugal: Educação pré-escolar. (1979). Pridobljeno 23. 5.
2019, https://www.oei.es/historico/quipu/portugal/preescolar.pdf Ullrich, H. (2008). Rudolf Steiner. Bloomsbury Academic.
Uradni list RS, št. 45/2017. (2017). Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Pridobljeno 14. 12. 2019, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4389
- 52 -
Velikonja, M. (1990). Učitelj, vzgojitelj - družbena in strokovna perspektiva: zbornik gradiv s posveta. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
Vrtec Ledina (b. d.). Pridobljeno 20. 12. 2019, http://www.vrtec-ledina.si/
Waldorfski vrtec Ljubljana (b. d.). Pridobljeno 20. 12. 2019, http://www.wsl.si/vrtec/
Wildenger, L., Mcintyre, L., Fiese, B. in Eckert, T. (2008). Children’s Daily Routines During Kindergarten Transition. Early Childhood Education Journal. 36. 69-74. 10.1007/s10643-008-0255-2.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI. Uradni list RS, št.
16/07 (23. 2. 2007). Pridobljeno 2. 7. 2019, http://www.pisrs.si/
Zakon o vrtcih, uradno prečiščeno besedilo, /Zvrt-UPB2/ (2005). Uradni list RS, št. 100/2005 (10. 11. 2005). Pridobljeno 14. 5. 2019, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447 Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. (b. d.). Opis poklica: Vzgojitelj predšolskih otrok.
Pridobljeno 15. 9. 2019, https://www.ess.gov.si/
Žlof Jadek, M. (2014). Dnevna rutina in njen vpliv na otrokov socialni razvoj. V Vzgojiteljica: Kurikul vrtca – včeraj, danes in jutri. Letnik XVI, izr. številka. Žalec.
- 53 -
VI PRILOGE
7 SLOVENSKI INTERVJU
Spoštovani!
Sem Tjaša Konda, študentka 3. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer predšolska vzgoja. Pišem diplomsko nalogo z naslovom »Primerjava vloge vzgojitelja v Sloveniji in na Portugalskem«. Z vašo pomočjo bi rada pridobila čim bolj realne in točne podatke glede te teme.
Intervjuje, ki jih bom pridobila, bom uporabila zgolj v študijske namene. Vsi odgovori bodo anonimni in uporabljeni le v diplomski nalogi.
Hvala za pomoč, Tjaša Konda
1. Dnevna rutina
1. Ali lahko na kratko opišete potek dnevne rutine v vašem vrtcu?
2. Čemu posvečate v dnevni rutini največji poudarek?
3. Kako organizirate prostor?
4. Koliko časa je namenjeno prosti igri in koliko vodenim dejavnostim?
5. Kakšne naloge imate pred, med in po izvajanju dnevne rutine?
6. Kako poteka hranjenje in počitek?
7. Kaj bi v izvajanju dnevne rutine spremenili, če bi vi odločali o tem na sistemski ravni?
2. Pedagoški delavec
1. Kako načrtujete dejavnosti?
2. Koliko časa namenite načrtovanju?
3. Ali pišete dnevne/tedenske/mesečne priprave?
4. Na kakšen način sodelujete v timu s pomočnico?
5. Ali in kako v načrtovanje dnevnih aktivnosti vključite otroke?
6. Kako motivirate otroke za načrtovane dejavnosti?
7. Kako dolg je običajno vaš delovni dan? Koliko ur delate v vrtcu?
8. Koliko ur približno porabite izven delovnega časa za pripravo na dejavnosti dnevne rutine?
- 54 -
8 ANGLEŠKI INTERVJU
To whom this may concern!
I am Tjaša Konda, a student of the 3rd year of the Faculty of Education in Ljubljana, studying to receive my bachelor’s degree in pre-school education. I am writing my thesis entitled
"Comparing the role of educators in Slovenia and Portugal". With your help, I would like to get the most realistic and accurate information on this topic.
Interviews I will obtain will only be used for study purposes. All answers will be anonymous and will only be used in thesis work.
Thank you for the help.
Sincerely, Tjaša Konda
1. Daily routine
1. Can you briefly describe the course of your daily routine in your kindergarten?
2. What is the biggest focus in daily routine?
3. How do you organize the space?
4. How much time is it for free playing and how much for planned activities?
5. What tasks do you have before, during and after the daily routine?
6. How is feeding and rest organized?
7. What would you change in the daily routine if you were deciding on this on the system level?
2. Pedagogical worker
1. How do you plan activities?
2. How much time do you devote to planning the activities?
3. Do you write daily / weekly / monthly preparations?
4. How do you collaborate with the second teacher?
5. Do you and how do you include children in the planning of daily activities?
6. How do you motivate children for the planned activities?
7. How long is usually your business day? How many hours do you work in kindergarten?
8. How much hours do you spend outside working hours to prepare for daily activities?
- 55 -
9 SLOVENSKI JAVNI VRTEC INTERVJUJI 9.1 Intervju 1
1. Dnevna rutina
1.1. Ali lahko na kratko opišete potek dnevne rutine v vašem vrtcu?
Prihod otroka v vrtec - vzpostavi stik s strokovnimi delavkami in drugimi vrstniki.
Prehrana – nudeni so štirje obroki (zajtrk, kosilo, popoldanska malica, dopoldanska sadna malica).
Nega in skrb zase – samostojnost otrok pri skrbi otrok.
Usmerjene dejavnosti – navadno se odvijajo po jutranjem zajtrku.
Urejanje in pospravljanje prostora – otroci v skladu svojih zmožnosti sodelujejo pri urejanju.
Prehod iz ene dejavnosti na drugo – otroke opozorimo, jim damo čas, jim dodelimo naloge.
Bivanje zunaj – kjer si otroci utrjujejo zdravje, imajo večji prostor za gibanje.
Počitek – zagotavljamo potrebo po počitku. Spanje ni obvezno. Otrokom, ki ne potrebujejo spanja, ponudimo umirjene dejavnosti.
Odhod domov – otrok se navaja na pospravljanje igrač za seboj, se poslovi, preden zapusti vrtec.
1.2. Čemu posvečate v dnevni rutini največji poudarek?
Prikritemu kurikulumu. Navajanje otrok na samostojnost. Prehodom iz ene dejavnosti v drugo. Da se otroci počutijo varne in zaželene v skupini.
1.3. Kako organizirate prostor?
Izhodišče so otroci, njihove zmožnosti, razvojne značilnosti, interesi in njihove potrebe.
Imamo igralne kotičke, ki so stalni in kotičke, ki se po potrebi spreminjajo.
1.4. Koliko časa je namenjeno prosti igri in koliko vodenim dejavnostim?
Več časa je namenjeno prosti igri, manj vodenim dejavnostim.
1.5. Kakšne naloge imate pred, med in po izvajanju dnevne rutine?
Da pripravimo sredstva in prostor za varno igro in dejavnosti.
1.6. Kako poteka hranjenje in počitek?
Pred hranjenjem otroci opravijo osebno nego v umivalnici, si samostojno pripravijo skodelice, krožnike, pribor. Hranjenje poteka v umirjenem vzdušju, brez glasnega govorjenja, otroci sedijo za stalnimi mizami. Po kosilu samostojno pospravijo za seboj, se umijejo in pripravijo na počitek. Pri počitku prisluhnejo branju pravljic in glasbi za umiritev.
1.7. Kaj bi v izvajanju dnevne rutine spremenili, če bi vi odločali o tem na sistemski ravni?
Ne bi spremenila nič.
- 56 - 2. Pedagoški delavec
2.1. Kako načrtujete dejavnosti?
Načrtujemo s pomočjo kurikuluma za vrtce. Načrtujemo letni delovni načrt za skupino, upoštevamo aktualne dogodke, značilnosti, želje in potrebe otrok.
2.2. Koliko časa namenite načrtovanju?
V začetku šolskega leta več (celoletni letni delovni načrt), nato tedensko manj.
2.3. Ali pišete dnevne/tedenske/mesečne priprave?
Mesečne in tedenske.
2.4. Na kakšen način sodelujete v timu s pomočnico?
S pomočnico izvajava tandem 1x tedensko, kjer se skupno dogovarjava za dejavnosti otrok v skupini.
2.5. Ali in kako v načrtovanje dnevnih aktivnosti vključite otroke?
Vsekakor v načrtovanje aktivnosti vključujemo tudi otroke.
2.6. Kako motivirate otroke za načrtovane dejavnosti?
Z različnimi sredstvi – knjige, leksikoni, lutke, naravni materiali. Z dobrim zgledom, z vzpostavljanjem očesnega kontakta s komuniciranjem otrok v višini njegovih oči.
2.7. Kako dolg je običajno vaš delovni dan? Koliko ur delate v vrtcu?
Delo z otroki v skupini 6,5 ur.
2.8. Koliko ur približno porabite izven delovnega časa za pripravo na dejavnosti
2.8. Koliko ur približno porabite izven delovnega časa za pripravo na dejavnosti