Pri raziskovalnem vprašanju R2 me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v dnevni rutini slovenskih in portugalskih vrtcev. V ta namen sem vzgojiteljicam javnih in zasebnih vrtcev v Sloveniji in na Portugalskem zastavila sedem vprašanj v povezavi z dnevno rutino.
Za večjo preglednost bom odgovore prikazala v preglednicah. V preglednici bodo vedno najprej odgovori vzgojiteljic iz javnih vrtcev (J), nato bodo sledili odgovori vzgojiteljic iz zasebnih (Z).
Pri prvem vprašanju me je zanimalo, kako poteka dnevna rutina v vrtcu.
- 27 - Preglednica 1: Potek dnevne rutine
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Prihod otrok v vrtec, zajtrk, nega in skrb zase, usmerjene dejavnosti, urejanje in pospravljanje igralnice, prehod iz ene dejavnosti na drugo, bivanje zunaj, počitek (umirjene dejavnosti, če ne spijo) ter odhod domov.
Zjutraj naredimo načrt z otroki. Otroci povedo, kar želijo, o prejšnjem dnevu, kar želijo pokazati skupini. Sledijo prosta igra, kosilo ter igra zunaj.
Nato povem zgodbo otrokom. Potem se osredotočimo na projekt, ki ga izvajamo v tistem času. Kasneje otroci predstavijo, kaj so naredili za projekt, na katerem delajo.
J2 Prihod otrok v vrtec, sledi igra po želji, zajtrk ob pol deveti uri. Nato so usmerjene dejavnosti, ki jih vodim jaz, ter tudi igra zunaj. Otroci imajo nato nekje ob 11.45 kosilo, po katerem sledi počitek (otrokom, ki ne zaspijo, damo umirjene aktivnosti).
Malica, prosta igra in odhod otrok domov.
Zjutraj je pozdrav otrokom, nato sledi prosta igra.
Sledi komunikacija – otroci povedo ter pokažejo, kaj so počeli v času proste igre, včeraj ... Čas za kosilo. Popoldneve po kosilu vedno začnem z zgodbo, ki je v povezavi s projektom. Nato imamo stalen tedenski urnik naših dejavnosti. Vsak dan se zaključi s pisanjem v dnevnik.
Z3 Prihod in prosta igra otrok ter dejavnosti vzgojiteljice – ročna dela, otroci se pridružijo, če želijo. Sledijo priprava na zajtrk in zajtrk, pospravljanje igralnice in nato rajanje, ki je odvisno od letnega časa. Sledijo dejavnosti, ki jih imajo po urniku vsak teden enako, nato zunaj ali notri, nato odhod domov.
Prihod otrok in prosta igra, higiena, malica, higiena, načrtovane aktivnosti, prosta igra (zunaj ali notri), higiena in kosilo, higiena in počitek, aktivnosti in prosta igra. Higiena, kosilo, higiena, počitek, higiena, malica, higiena, prosta igra.
V preglednici 1 lahko vidimo, da ni večjih razlik v dnevni rutini slovenskih in portugalskih vrtcev. Večina intervjuvanih vzgojiteljic sledi približno enakemu vrstnemu redu dnevne rutine, ki jo opisuje tudi Medved (2004) in je sestavljena iz prihoda otrok, proste igre, higiene,
- 28 -
zajtrka, higiene in nege, načrtovanih aktivnosti, higiene in kosila, higiene, počitka ter higiene, malice ter proste igre. Načrtovane dejavnosti se večinoma izvajajo v dopoldanskem času, razen v portugalskem javnem vrtcu, kjer jih izvajajo v popoldanskem času. Prav tako v javnem vrtcu na Portugalskem ne dajejo toliko poudarka na higieno ter obroke oziroma vzgojiteljice pri teh delih dnevne rutine niso prisotne. Počitka ne izvajajo. Pokazala se je razlika v izvajanju dnevne rutine v portugalskih javnih vrtcih, saj imajo v enem stalen tedenski urnik, kateremu sledijo. Kot je povedala vzgojiteljica (J2): »Ob ponedeljkih izvajamo znanost (spoznavanje narave in družbe) in matematiko. V torek popoldan z otroki delamo na majhni gredi, ki jo imamo v vrtcu, potem gremo v park ali na igrišče. V sredo imamo športno vzgojo. V četrtek imamo dopoldan drugače, saj gremo v knjižnico in vsakih 14 dni kuhamo.
Popoldan pa imamo umetnost in obiske staršev ali drugih organizacij. Petek popoldan imamo sestanek z otroki, kjer povedo, kaj jim je bilo všeč v tem tednu, kaj jim ni bilo, kaj so delali in kaj bi radi počeli.« Tudi v zasebnem vrtcu v Sloveniji imajo v drugi starostni skupini tedenski urnik. Vzgojiteljica (Z3) je povedala, da imajo »ob ponedeljkih: risanje z voščenkami, ob torkih: oblikovanje iz voska ali peko kruha, ob sredah: evritmija (obisk Princa Vilinca in rajanje z njim), praznovanje rojstnih dni, ob četrtkih: slikanje mokro na mokro in ob petkih:
obisk gozdička.«
Vprašala sem tudi, kakšne so naloge vzgojiteljic pred in med dnevno rutino ter po njej.
Preglednica 2: Naloge vzgojitelja
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Pripravimo sredstva in prostor za varno
Zjutraj pridem prej ter pripravim igralnico za otroke, nato delam z otroki, popoldan imam sestanke s starši in drugimi vzgojitelji.
Z3 Pred: se pripravim, umirim, pripravim prijetno vzdušje v igralnici z lučmi.
Med: izdelava igrač, popravljanje igrač, kuhanje.
Pred: načrtovanje, pogovor z drugimi vzgojiteljicami, kaj bomo delali.
Med: opazovanje, spodbujanje učenja.
Po: evalvacija, rekonstrukcija in ponovno načrtovanje.
- 29 -
Večina vzgojiteljic (preglednica 2) je odgovorila, da zjutraj pripravijo igralnico ter materiale za dejavnosti. V zasebnem vrtcu v Sloveniji (Z3, Z4) sta vzgojiteljici poudarili tudi, da ustvarita prijetno vzdušje za otroke v igralnici ter se umirita in se tako pripravita na delo.
Pojavila pa se je razlika, in sicer so vzgojiteljice na Portugalskem omenjale delo z drugimi vzgojiteljicami in starši, kar kaže na sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju dnevne rutine, ki pa ni bilo omenjeno v intervjujih z vzgojiteljicami v slovenskih vrtcih. Slednje sicer ne pomeni, da tega pri nas ni, vendar pa očitno to sodelovanje ni tako pogosto. Kot sta zapisali Dolar Bahovec in Bregar Golobič (2004), vzgojiteljeva naloga ni le delo z otroki, temveč je to tudi sodelovanje s starši ter z ostalimi strokovnimi delavci vrtca. Vzgojitelj mora tudi načrtovati, izvesti in se pripraviti na vzgojno delo. Za delo mora izbrati ustrezne metode, vsebine in oblike dela ter voditi in organizirati dejavnosti. Tesno sodeluje s pomočnikom vzgojitelja in skrbi za časovno ureditev dnevne rutine. Prav tako se ves čas dodatno izobražuje ter piše evalvacije o svojem delu in zapisuje spremljanje otrokovih dosežkov (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2019).
- 30 -
V nadaljevanju me je zanimalo tudi, kako vzgojiteljice organizirajo igralnice.
Preglednica 3: Organizacija prostora
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Imamo igralne kotičke, ki so stalni, in kotičke, ki se po potrebi spreminjajo.
V kotičke. Na voljo imajo različne kotičke, ki jih lahko prosto izberejo za igro (igra s punčkami, znanost, matematika, umetnost, drama, knjižni, na voljo je tudi računalnik za raziskovanje v povezavi z računalniki).
Kotički se vsakih 15 dni spremenijo.
J2 Imamo tri stalne kotičke – dom/družina, avtomobilčki in knjižni. Ostale kotičke delamo sproti, po potrebi.
V kotičke za umetnost, matematiko, knjižni, pisanje in dramo. Na sredini igralnice imamo prostor, kjer sedimo in izvajamo del rutine »komunikacija«. Na eni steni imamo vse papirje, ki nam organizirajo naše delo. Tam je tudi plakat za naslednji mesec s področji dejavnosti, kjer otroci označijo, kaj želijo delati.
Z3 Po kotičkih. Kotički se prilagajajo glede na skupino, kaj se otroci najraje igrajo.
Otroci pa nato kotičke lahko preoblikujejo in vse premične stvari premikajo po želji.
Trenutno sta dva kuhinjska kotička, gradbeni, »dojenčki« in tihi kotiček.
V kotičke. Otroci imajo na voljo različne materiale.
Z4 V kotičke. V košarah je naravni material, ki ga lahko vzamejo, kadar želijo.
Trenutno imamo kuhinjski kotiček, gibalni in »kocke«. Imamo tudi pravo kuhinjo. Poskusimo pa narediti »mehek«
prostor, zato imamo veliko baldahinov, ki so mehkih barv.
V kotičke. Organiziramo ga skupaj z otroki, glede na njihove potrebe. Kotiček za počitek je stalen. Ostali kotički se spreminjajo glede na potrebe otrok skozi leto.
Vse intervjuvane vzgojiteljice (preglednica 3) so odgovorile, da organizirajo prostor v igralne kotičke, tako da imajo otroci na voljo različen material in da si lahko izberejo, s čim se bodo igrali. Prav tako so vse povedale, da se kotički spreminjajo glede na potrebe otrok. Tako organiziranost prostora poudarjata tudi nacionalna dokumenta Kurikulum za vrtce (1999) ter OCEPE (Silva, 2016), saj naj bi bili prostori fleksibilni in stimulativni za otroke. Vzgojiteljica javnega vrtca na Portugalskem (J2) je opisala tudi opremljenost zidov, saj sledi programu Gibanje za sodobno šolo. Na stenah imajo plakate, ki pomagajo otrokom pri načrtovanju ter izbiri dejavnosti.
- 31 -
Naslednje vprašanje se nanaša na to, koliko časa vzgojiteljice namenijo prosti igri ter koliko vodenim dejavnostim.
Preglednica 4: Vodene dejavnosti in prosta igra
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Več časa je namenjeno prosti igri, manj vodenim dejavnostim.
Za prosto igro imajo več ali manj 2,5 ure. V to ni všteto popoldansko igranje zunaj, kjer imajo več proste igre. Za načrtovane dejavnosti imajo prav tako 2,5 ure.
J2 Več poudarka damo prosti igri. Vodene dejavnosti se prilagajajo tudi vremenu.
Včasih trajajo tudi celo dopoldne, vendar ne velikokrat.
Popoldan imajo vedno vodeno, dopoldan imajo prosto igro. Približno 2 uri in pol za vsako.
Z3 Večinoma poteka prosta igra. Načrtovane aktivnosti lahko trajajo 15 min, 30 min ali eno uro. Odvisno od skupine otrok in starosti. Proste igre je 3 do 4 ure.
Z4 Nimamo načrtovanih dejavnosti. Načrtovane aktivnosti: zjutraj eno uro s starejšimi otroki, z mlajšimi manj. Proste igre je 4 ure.
Vse vzgojiteljice (preglednica 4) so zatrdile, da imajo otroci večino časa možnost proste igre.
V javnem vrtcu na Portugalskem sta vzgojiteljici povedali (J1, J2), da vodene dejavnosti in prosta igra trajata dve uri in pol. V popoldanskem času, preden otroci odidejo domov, imajo prav tako prosto igro. Torej glede na odgovore vzgojiteljic v obeh državah prevladuje prosta igra otrok. Tudi v slovenskem Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da je otroška igra pomembna, saj otrok preko igre spoznava svet okoli sebe ter se razvija. V OCEPE (2016) pa je zapisano, da preko igre razvija svoje interese, sprejema odločitve, rešuje probleme ter tako postaja samostojnejši.
V naslednjem vprašanju me je zanimalo še, kako potekata hranjenje in počitek.
- 32 - Preglednica 5: Hranjenje in počitek
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Pred hranjenjem otroci opravijo osebno nego v umivalnici, si samostojno pripravijo skodelice, krožnike, pribor. Hranjenje poteka v umirjenem vzdušju v igralnici, brez glasnega govorjenja, otroci sedijo za stalnimi mizami. Po kosilu samostojno pospravijo za seboj, se umijejo in pripravijo na počitek.
Pri počitku prisluhnejo branju pravljic in glasbi za umiritev. Počitek poteka v igralnici.
Obroki niso neposredno povezani z nami (vzgojiteljicami). Ob 11.30 gredo otroci na kosilo. Imajo posebno pomoč, ki jim pomaga pri obrokih (drugi zaposleni).
Obroki so v posebni sobi – v jedilnici.
V večini javnih vrtcev otroci ne počivajo.
Ni pogojev za to (prostor) ter otroci so starejši od treh let.
J2 Hranjenje je samostojno. Dežurna delita zajtrk – nošenje krožnikov otrokom. Drugače si otroci sami pripravijo stvari ter sami vzamejo hrane toliko, kot pojedo. Za seboj pospravijo stvari.
Počitek: ležalniki so po navadi na istem mestu. Otroci se slečejo ter počivajo. Na začetku berem pravljico ali poslušajo CD in zaspijo. Po 20 min jih dvignem za tihe dejavnosti, če ne zaspijo. Ležalniki imajo tudi njihove oznake.
Obroki potekajo v jedilnici, jaz jih ne spremljam, saj imajo za to posebno pomoč. Odpravijo se ob 11.30 in se vrnejo nazaj v igralnico ob 14.00, torej po igri na igrišču.
Otroci ne počivajo.
Z3 Zajtrk vzgojiteljice pripravimo same v igralnici, kjer imamo kuhinjo. Kosilo pa dobimo iz naše šole.
Pripravimo mize, zapojemo pesem, ki je vabilo otrokom k jedi, in seveda poskrbimo za higieno. Prižgemo svečko na mizi in izrečemo zahvalo. Jemo skupaj in v tišini oz. se učimo kulturnega hranjenja. Ko otrok poje, pospravi za seboj in se odide igrat. Po higieni odidemo skupaj v spalnico, kjer ustvarimo mirno vzdušje.
Preberem jim pravljico ali pojem pesmi.
Hranjenje poteka umirjeno. Vzgojiteljice spremljajo otroke. Otroci jedo samostojno in v jedilnici. Za kosilo imajo pol ure časa.
Otroci jedo s priborom. Kosilo je vedno različnimi pesmicami. Prižgemo svečo, se zahvalimo in jemo v tišini. Pred kosilom naredimo kratko lutkovno predstavo in nato jemo.
Počitek poteka v spalnici. Otrok, ko poje, pospravi za seboj in odide v spalnico, kjer zaspi. Otrokom zapojem pesmi ali berem pravljico za umiritev otrok, ki
- 33 -
Iz odgovorov (preglednica 5) lahko vidimo, da hranjenje v vsakem vrtcu poteka različno.
Skupna značilnost portugalskih vrtcev je, da imajo otroci obroke v jedilnici, medtem ko imajo v Sloveniji otroci obroke v igralnicah. V portugalskem javnem vrtcu hranjenje ni neposredno povezano z vzgojiteljico, saj jih vzgojiteljica v času obroka ne spremlja. Tudi v slovenskih vrtcih opazimo manjše razlike pri pripravi na hranjenje, predvsem v aktivni vlogi otrok.
Prav tako se portugalski javni vrtec pri počitku najbolj razlikuje od ostalih, saj počitka ne izvaja. Vzgojiteljici sta razložili, da imajo premalo prostora ter da so otroci starejši od 3 let in počitka ne potrebujejo. Otroci imajo tako po kosilu igro na prostem. Vse ostale intervjuvanke so povedale, da počitek izvajajo – v slovenskem zasebnem vrtcu počitek poteka v spalnici, ki je ob igralnici, v ostalih dveh vrtcih (slovenskem javnem ter portugalskem zasebnem) pa počitek poteka v igralnici. Otroci počivajo na ležalnikih. V slovenskih vrtcih so omenili, da otroke uspavajo z glasbo ali pravljico, medtem ko v portugalskem vrtcu tega niso omenjali. V vseh vrtcih, ki izvajajo počitek, počivajo vsi otroci. V portugalskih javno priznanih kurikularnih smernicah ni o hranjenju in počitku zapisanega ničesar, medtem ko je v Kurikulumu za vrtce (1999) zapisano, da naj bi hranjenje potekalo umirjeno, brez hitenja in čakanja. Otroci naj bi imeli možnost izbire, torej da si sami izberejo, kaj in koliko bodo jedli.
Pri počitku so poudarjene individualne potrebe otrok in fleksibilnost.
Zadnje vprašanje iz prvega sklopa vprašanj je bilo, če bi kaj spremenili pri dnevni rutini.
Preglednica 6: Kaj bi spremenili v dnevni rutini?
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Ne bi spremenila ničesar. Mislim, da bi morali imeti več proste igre. Veliko imamo projektov, ki jih moramo narediti, in menim, da jih je preveč. Mislim, da bi otroci morali več sami izbirati dejavnosti in imeti več časa razmišljati sami. Potrebujejo več proste igre, vendar ne brez pozornosti/opazovanja vzgojitelja.
J2 Ničesar, ker že tako prilagajam zadeve otrokom.
Ničesar, ker je rutina zelo pomembna in če moramo kaj spremeniti, to naredimo skupaj z otroki.
Z3 Ničesar, saj dnevno rutino prilagajam tako sebi kot otrokom.
Več časa za hranjenje, da imajo otroci čas raziskovati hrano.
Z4 Ničesar, saj jo prilagajamo. Ničesar, ker imajo dovolj časa za prosto igro, kar se mi zdi zelo pomembno.
- 34 -
Odgovori vzgojiteljic (preglednica 6) so bili večinoma podobni, saj dnevne rutine ne bi posebej spreminjali, ker menijo, da imajo dovolj svobode, da jo lahko prilagajajo sebi in otrokom. V portugalskem javnem vrtcu je ena vzgojiteljica (J1) odgovorila, da si želi, da bi imeli otroci več proste igre ter da bi imeli na ravni vrtca manj projektov, ki jih morajo izvesti.
Medtem ko je v zasebnem vrtcu, prav tako na Portugalskem, vzgojiteljica povedala, da bi si želela, da imajo otroci več časa za hrano ter njeno raziskovanje. V OCEPE (2016) in Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da mora biti dnevna rutina dovolj fleksibilna, da se lahko prilagaja dogajanju in potrebam skupin. Na podlagi odgovorov, ki sem jih dobila, lahko sklepam, da so vrtci dovolj fleksibilni pri izvajanju dnevne rutine. Morda bi lahko portugalska vzgojiteljica (Z3) otrokom ponudila več časa pri hranjenju, medtem ko vzgojiteljica (J1) iz Portugalske težje ponudi otrokom več proste igre, če imajo dodeljene projekte, ki jih morajo izvesti.
Torej lahko sklenem, da v dnevni rutini med državama prihaja do razlik pri izvajanju hranjenja in počitka, prav tako pri vrstnem redu dnevne rutine. Podobnosti se kažejo predvsem v organizaciji prostora ter namenjanju več časa prosti igri.
- 35 -