Monfortinhos de real je zasebni vrtec zunaj središča mesta Porto, v območju, imenovano Maia. Vrtec ima šest vzgojiteljic in sedem pomočnic vzgojiteljic, ki jih imenujejo asistentke.
Imajo tudi profesorja športne vzgoje in glasbe. Zajema šest skupin, od prvega do petega leta.
Za vsako starostno obdobje so sestavili eno skupino, razen za štiriletnike imajo dve (Monfortinhos de Real, b. d.). Vrtec je sodoben, ograjen z ograjo in ima dve igrišči. Eno igrišče je travnato z igrali, drugo igrišče je tlakovano za vožnjo s kolesi in druge igre. Imajo tudi zunanje stranišče. Na travnatem igrišču imajo tudi vrt, ki ga obdelujejo skupaj z otroki.
Najmlajše skupine imajo ločeno »igrišče« na velikem balkonu, ki je primerno zaščiten.
Igralnice so velike, z veliko naravne svetlobe ter okrašenimi stenami za učenje. Igralnice za najmlajše imajo neposreden dostop do kopalnice. Velikost sanitarij je prilagojena velikosti otrok, sanitarije zajemajo tudi tuš. Vrtec ima tudi jedilnico, kjer otroci jedo obroke. Jedilnica se lahko spremeni v telovadnico.
- 22 -
Vzgojitelji morajo pri svojem delu temeljiti na javno priznanih kurikularnih smernicah OCEPE, celotni vrtec pa sledi programu High Scope. Poseben poudarek v kurikulumu je na angleščini, športni vzgoji in glasbi. Na voljo imajo tudi dodatne interesne dejavnosti, kot so:
plavanje, ples in joga, ki se izvajajo enkrat tedensko, vedno ob istem času. Dodatne dejavnosti so namenjene predvsem otrokom, starejšim od treh let, starši pa zanje plačajo dodatno.
Plavanje se izvaja v dopoldanskem času. Vrtec nudi tudi prevoze otrokom v mesto ali zunaj mesta za dodatno plačilo (Monfortinhos de Real, b. d.).
V septembru in oktobru imajo sprejem otrok, roditeljske sestanke in teden mobilnosti.
Novembra in decembra imajo priprave na božič. Od januarja do marca se udeležujejo različnih izletov in praznujejo Carnaval (praznovanje, podobno pustu). Aprila imajo lov na velikonočna jajčka. Maja praznujejo materinski dan, dan družine in dan otroka. V poletnem času otroke peljejo na plažo, obiskujejo ustanove, koncerte, predstave in imajo zaključno prireditev za otroke, ki odhajajo v šolo (prav tam).
Slika 4: Vrtec Monfortinhos de Real (vir: Monfortinhos de real, b. d.)
Slika 5: Igralnica (vir: Monfortinhos de real, b. d.)
- 23 -
III EMPIRIČNI DEL
3 OPREDELITEV PROBLEMA IN NAMEN
Predšolska vzgoja v Sloveniji se izvaja v javnih in zasebnih vrtcih. Program v javnih vrtcih temelji na Kurikulumu za vrtce (1999), program v zasebnih vrtcih pa izbere ustanovitelj, nato pa ga mora potrditi Strokovni svet Republike Slovenije (ZVrt, 2005, 13. člen). Vstop v vrtec je omogočen otrokom od 11. meseca naprej in traja vse do šestega leta starosti oz. do vstopa v šolo (ZVrt, 2005, 14. člen). Vloga vzgojitelja, kot je zapisana v Kurikulumu za vrtce (1999), je biti zgled otrokom za obnašanje, lepo vedenje ter dobro komunikacijo. Vzgojitelj načrtuje aktivnosti, opazuje otroke pri aktivnostih ter spremlja njihov razvoj, poleg tega pa jim nudi oporo in jih spodbuja (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2019). Pripravlja dejavnosti za otroke na podlagi njihovih interesov ter vsebino in metode dela prilagaja posamezni skupini otrok. Vzgojitelj tudi uredi igralnico, da ustvari prijetno okolje za otrokov razvoj in druženje ter otroku omogoči tudi umik. Vsekakor pa mora upoštevati družino kot primarnega skrbnika otroka ter tesno sodelovati s starši za čim bolj optimalen otrokov razvoj (Kurikulum za vrtce, 1999).
Tudi na Portugalskem se predšolska vzgoja izvaja v javnih in zasebnih vrtcih, katerih program temelji na dokumentu z imenom Orientações curriculares para a educação pré-escolar (OCEPE), 2016. Ta dokument zajema predšolsko vzgojo za otroke od tretjega do šestega leta oz. do vstopa v šolo, saj za predšolsko vzgojo do tretjega leta nimajo sprejetega nobenega nacionalnega dokumenta (Lei quadro da educação pré-escolar, 3. člen, 1997). Za otroke, mlajše od treh let, so posebne ustanove imenovane Creche, ki so najbolj podobne jaslim, imajo pa tudi Child-minders ali family creche, kar je podobno vzgojnovarstveni družini, ki se izvaja tudi v Sloveniji (Portugal: Organisation of programmes for children under 3 years, 2019). Vloga vzgojitelja na Portugalskem, kot je zapisano v njihovem nacionalnem dokumentu OCEPE (Silva, 2016), je predvsem opazovanje, beleženje in dokumentiranje otrokovega napredka in življenja. Vsekakor vzgojitelj tudi načrtuje dejavnosti, predvideva situacije ter poskusi izkoristiti vsako ponujeno priložnost za razvijanje otrokovega znanja. Biti morajo fleksibilni in sprejeti otrokove ideje v dejavnosti. Vsekakor pa morajo tudi sodelovati s starši, saj družina velja za primarnega skrbnika (prav tam).
Dnevna rutina je osnova življenja v vrtcu in je namenjena zagotavljanju občutka varnosti otrokom, da vedo, kaj pričakovati, in tudi oblikovanju občutka za čas. Otroci tako vedo, kdaj je čas za učenje, higieno, obroke, druženje in prosto igro (Silva Ramos, 2011 in Mraz, 2014).
- 24 -
Kljub temu da je dnevna rutina določena, naj bi jo vendarle prilagajali otrokovim potrebam in dejavnostim. Velikokrat so individualne potrebe otrok zapostavljene zaradi nefleksibilnosti vzgojiteljev in rutine (Batistič Zorec in Jug Došler, 2015). Dnevna rutina na Portugalskem zajema igro v notranjih in zunanjih prostorih, pogovore o čustvih in željah, dejavnosti, ki vključujejo različne vrste ustvarjanja, dejavnosti različnih tematik, ki dopuščajo otrokom učenje in raziskovanje sveta okoli njih, hranjenje ter osebno higieno (Silva Ramos, 2011).
Poudarek je na rekreaciji, umetnosti, izražanju, komunikaciji in osebnem razvoju. Rutino bi lahko razdelili na dopoldansko in popoldansko. Dopoldan je v ospredju igra na željo otrok, medtem ko popoldan izvajajo dejavnosti, ki jih načrtuje vzgojitelj (Novo, 2018). Eden najpomembnejših delov dnevne rutine na Portugalskem je načrtovanje–delo–evalvacija, saj si otroci izberejo, kaj bodo počeli, to izvedejo ter na koncu evalvirajo skupaj z vzgojiteljem (Pratas, b. d.).
Tako kot na Portugalskem je tudi dnevna rutina v Sloveniji določena in ne omogoča veliko fleksibilnosti. Zajema prihod in odhod otrok, hranjenje, počitek, načrtovane dejavnosti in prosto igro (Batistič Zorec in Vrankar, 2016). Kot je zapisal Kroflič (2005), je pomembno predvsem za vzgojitelja, da upošteva dnevno rutino in njene dele, da dan čim bolje načrtuje, kar pa zajema tudi pripravo materiala, okolja, vključevanje v otrokovo igro in drugo. Skrbeti mora za dobro otroka in poskrbeti, da so zadovoljene osnovne potrebe otrok, prav tako pa spodbuja njihov razvoj. Vzgojitelj mora ustvariti prijetno vzdušje in poskrbeti, da so prehodi med dejavnostmi zanimivi ter postopni (Mraz, 2014). Skrbi tudi, da se dejavnosti med seboj prepletajo in da so vsi deli dnevne rutine enako pomembni. Z opazovanjem otroka se mu še posebej posvetimo, če vidimo, da to potrebuje (Žlof Jadek, 2014).
4 CILJI IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Cilj tega diplomskega dela je analizirati in primerjati sistem in pravnoformalni okvir delovanja predšolske vzgoje v Sloveniji in na Portugalskem, predstaviti temeljna dokumenta – Kurikulum za vrtce, ki je temelj predšolske vzgoje v Sloveniji, ter Kurikularne smernice za predšolsko vzgojo, na katerih temelji predšolska vzgoja na Portugalskem, ter opredeliti vlogo vzgojitelja v obeh sistemih. V empiričnem delu se bom osredinila na vlogo vzgojitelja v dnevni rutini in pri otrokovem razvoju. S to primerjavo želim ugotoviti, ali obstajajo podobnosti oziroma razlike.
V skladu s cilji naloge sem si zastavila naslednja raziskovalna vprašanja:
- 25 -
R1 Katere so razlike in podobnosti sistema predšolske vzgoje v Sloveniji in na Portugalskem?
R2 Kakšne so podobnosti in katere so razlike v poteku dnevne rutine na Portugalskem in v Sloveniji?
R3 V kolikšni meri vzgojitelji vključijo otroke v načrtovanje dnevnih aktivnosti na Portugalskem in v Sloveniji?
R4 Čemu dajo vzgojitelji največji poudarek v dnevni rutini na Portugalskem in v Sloveniji?
R5 Kakšno je vzgojiteljevo delo zunaj dnevne rutine na Portugalskem in kakšno v Sloveniji?
5 METODOLOGIJA 5.1 Raziskovalna metoda
V diplomskem delu bom uporabila deskriptivno raziskovalno metodo kvalitativnega pedagoškega raziskovanja.
5.2 Vzorec merjencev
Vzorec raziskave je neslučajnosten in priložnosten. Vzorec predstavlja osem vzgojiteljev oz.
vzgojiteljic, štiri s Portugalske in štiri iz Slovenije. Iz vsake državi bom v raziskavo vključila vzgojitelje oz. vzgojiteljice različnih starosti iz enega javnega in enega zasebnega vrtca. V vsakem vrtcu bom intervjuvala dve vzgojiteljici.
5.3 Instrument oz. pripomoček in zbiranje podatkov
V diplomskem delu bom uporabila polstrukturirani intervju (priloga 1) s 15 vprašanji, preko katerega bom vzgojiteljem oz. vzgojiteljicam postavila vprašanja, ki se nanašajo na dnevno rutino ter vlogo vzgojitelja v vseh njenih fazah: potek, načrtovanje, izvajanje in organizacija.
Preko teh vprašanj želim dobiti čim boljši vpogled v delo vzgojiteljev in dnevno rutino na Portugalskem in v Sloveniji.
5.4 Postopek obdelave podatkov
Odgovore vzgojiteljev, pridobljene z intervjujem, bom med seboj primerjala ter tako ugotovila podobnosti in razlike med odgovori vzgojiteljev s Portugalske in iz Slovenije. V odgovorih vzgojiteljic bom izpostavila vsebinsko pomembne dele in interpretirala vsako vprašanje posebej. Za vseh 15 vprašanj bom uporabila opisni postopek obdelave.
- 26 -
6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
6.1 Dnevna rutina v slovenskih in portugalskih vrtcih
Pri raziskovalnem vprašanju R2 me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v dnevni rutini slovenskih in portugalskih vrtcev. V ta namen sem vzgojiteljicam javnih in zasebnih vrtcev v Sloveniji in na Portugalskem zastavila sedem vprašanj v povezavi z dnevno rutino.
Za večjo preglednost bom odgovore prikazala v preglednicah. V preglednici bodo vedno najprej odgovori vzgojiteljic iz javnih vrtcev (J), nato bodo sledili odgovori vzgojiteljic iz zasebnih (Z).
Pri prvem vprašanju me je zanimalo, kako poteka dnevna rutina v vrtcu.
- 27 - Preglednica 1: Potek dnevne rutine
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Prihod otrok v vrtec, zajtrk, nega in skrb zase, usmerjene dejavnosti, urejanje in pospravljanje igralnice, prehod iz ene dejavnosti na drugo, bivanje zunaj, počitek (umirjene dejavnosti, če ne spijo) ter odhod domov.
Zjutraj naredimo načrt z otroki. Otroci povedo, kar želijo, o prejšnjem dnevu, kar želijo pokazati skupini. Sledijo prosta igra, kosilo ter igra zunaj.
Nato povem zgodbo otrokom. Potem se osredotočimo na projekt, ki ga izvajamo v tistem času. Kasneje otroci predstavijo, kaj so naredili za projekt, na katerem delajo.
J2 Prihod otrok v vrtec, sledi igra po želji, zajtrk ob pol deveti uri. Nato so usmerjene dejavnosti, ki jih vodim jaz, ter tudi igra zunaj. Otroci imajo nato nekje ob 11.45 kosilo, po katerem sledi počitek (otrokom, ki ne zaspijo, damo umirjene aktivnosti).
Malica, prosta igra in odhod otrok domov.
Zjutraj je pozdrav otrokom, nato sledi prosta igra.
Sledi komunikacija – otroci povedo ter pokažejo, kaj so počeli v času proste igre, včeraj ... Čas za kosilo. Popoldneve po kosilu vedno začnem z zgodbo, ki je v povezavi s projektom. Nato imamo stalen tedenski urnik naših dejavnosti. Vsak dan se zaključi s pisanjem v dnevnik.
Z3 Prihod in prosta igra otrok ter dejavnosti vzgojiteljice – ročna dela, otroci se pridružijo, če želijo. Sledijo priprava na zajtrk in zajtrk, pospravljanje igralnice in nato rajanje, ki je odvisno od letnega časa. Sledijo dejavnosti, ki jih imajo po urniku vsak teden enako, nato zunaj ali notri, nato odhod domov.
Prihod otrok in prosta igra, higiena, malica, higiena, načrtovane aktivnosti, prosta igra (zunaj ali notri), higiena in kosilo, higiena in počitek, aktivnosti in prosta igra. Higiena, kosilo, higiena, počitek, higiena, malica, higiena, prosta igra.
V preglednici 1 lahko vidimo, da ni večjih razlik v dnevni rutini slovenskih in portugalskih vrtcev. Večina intervjuvanih vzgojiteljic sledi približno enakemu vrstnemu redu dnevne rutine, ki jo opisuje tudi Medved (2004) in je sestavljena iz prihoda otrok, proste igre, higiene,
- 28 -
zajtrka, higiene in nege, načrtovanih aktivnosti, higiene in kosila, higiene, počitka ter higiene, malice ter proste igre. Načrtovane dejavnosti se večinoma izvajajo v dopoldanskem času, razen v portugalskem javnem vrtcu, kjer jih izvajajo v popoldanskem času. Prav tako v javnem vrtcu na Portugalskem ne dajejo toliko poudarka na higieno ter obroke oziroma vzgojiteljice pri teh delih dnevne rutine niso prisotne. Počitka ne izvajajo. Pokazala se je razlika v izvajanju dnevne rutine v portugalskih javnih vrtcih, saj imajo v enem stalen tedenski urnik, kateremu sledijo. Kot je povedala vzgojiteljica (J2): »Ob ponedeljkih izvajamo znanost (spoznavanje narave in družbe) in matematiko. V torek popoldan z otroki delamo na majhni gredi, ki jo imamo v vrtcu, potem gremo v park ali na igrišče. V sredo imamo športno vzgojo. V četrtek imamo dopoldan drugače, saj gremo v knjižnico in vsakih 14 dni kuhamo.
Popoldan pa imamo umetnost in obiske staršev ali drugih organizacij. Petek popoldan imamo sestanek z otroki, kjer povedo, kaj jim je bilo všeč v tem tednu, kaj jim ni bilo, kaj so delali in kaj bi radi počeli.« Tudi v zasebnem vrtcu v Sloveniji imajo v drugi starostni skupini tedenski urnik. Vzgojiteljica (Z3) je povedala, da imajo »ob ponedeljkih: risanje z voščenkami, ob torkih: oblikovanje iz voska ali peko kruha, ob sredah: evritmija (obisk Princa Vilinca in rajanje z njim), praznovanje rojstnih dni, ob četrtkih: slikanje mokro na mokro in ob petkih:
obisk gozdička.«
Vprašala sem tudi, kakšne so naloge vzgojiteljic pred in med dnevno rutino ter po njej.
Preglednica 2: Naloge vzgojitelja
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Pripravimo sredstva in prostor za varno
Zjutraj pridem prej ter pripravim igralnico za otroke, nato delam z otroki, popoldan imam sestanke s starši in drugimi vzgojitelji.
Z3 Pred: se pripravim, umirim, pripravim prijetno vzdušje v igralnici z lučmi.
Med: izdelava igrač, popravljanje igrač, kuhanje.
Pred: načrtovanje, pogovor z drugimi vzgojiteljicami, kaj bomo delali.
Med: opazovanje, spodbujanje učenja.
Po: evalvacija, rekonstrukcija in ponovno načrtovanje.
- 29 -
Večina vzgojiteljic (preglednica 2) je odgovorila, da zjutraj pripravijo igralnico ter materiale za dejavnosti. V zasebnem vrtcu v Sloveniji (Z3, Z4) sta vzgojiteljici poudarili tudi, da ustvarita prijetno vzdušje za otroke v igralnici ter se umirita in se tako pripravita na delo.
Pojavila pa se je razlika, in sicer so vzgojiteljice na Portugalskem omenjale delo z drugimi vzgojiteljicami in starši, kar kaže na sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju dnevne rutine, ki pa ni bilo omenjeno v intervjujih z vzgojiteljicami v slovenskih vrtcih. Slednje sicer ne pomeni, da tega pri nas ni, vendar pa očitno to sodelovanje ni tako pogosto. Kot sta zapisali Dolar Bahovec in Bregar Golobič (2004), vzgojiteljeva naloga ni le delo z otroki, temveč je to tudi sodelovanje s starši ter z ostalimi strokovnimi delavci vrtca. Vzgojitelj mora tudi načrtovati, izvesti in se pripraviti na vzgojno delo. Za delo mora izbrati ustrezne metode, vsebine in oblike dela ter voditi in organizirati dejavnosti. Tesno sodeluje s pomočnikom vzgojitelja in skrbi za časovno ureditev dnevne rutine. Prav tako se ves čas dodatno izobražuje ter piše evalvacije o svojem delu in zapisuje spremljanje otrokovih dosežkov (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, 2019).
- 30 -
V nadaljevanju me je zanimalo tudi, kako vzgojiteljice organizirajo igralnice.
Preglednica 3: Organizacija prostora
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Imamo igralne kotičke, ki so stalni, in kotičke, ki se po potrebi spreminjajo.
V kotičke. Na voljo imajo različne kotičke, ki jih lahko prosto izberejo za igro (igra s punčkami, znanost, matematika, umetnost, drama, knjižni, na voljo je tudi računalnik za raziskovanje v povezavi z računalniki).
Kotički se vsakih 15 dni spremenijo.
J2 Imamo tri stalne kotičke – dom/družina, avtomobilčki in knjižni. Ostale kotičke delamo sproti, po potrebi.
V kotičke za umetnost, matematiko, knjižni, pisanje in dramo. Na sredini igralnice imamo prostor, kjer sedimo in izvajamo del rutine »komunikacija«. Na eni steni imamo vse papirje, ki nam organizirajo naše delo. Tam je tudi plakat za naslednji mesec s področji dejavnosti, kjer otroci označijo, kaj želijo delati.
Z3 Po kotičkih. Kotički se prilagajajo glede na skupino, kaj se otroci najraje igrajo.
Otroci pa nato kotičke lahko preoblikujejo in vse premične stvari premikajo po želji.
Trenutno sta dva kuhinjska kotička, gradbeni, »dojenčki« in tihi kotiček.
V kotičke. Otroci imajo na voljo različne materiale.
Z4 V kotičke. V košarah je naravni material, ki ga lahko vzamejo, kadar želijo.
Trenutno imamo kuhinjski kotiček, gibalni in »kocke«. Imamo tudi pravo kuhinjo. Poskusimo pa narediti »mehek«
prostor, zato imamo veliko baldahinov, ki so mehkih barv.
V kotičke. Organiziramo ga skupaj z otroki, glede na njihove potrebe. Kotiček za počitek je stalen. Ostali kotički se spreminjajo glede na potrebe otrok skozi leto.
Vse intervjuvane vzgojiteljice (preglednica 3) so odgovorile, da organizirajo prostor v igralne kotičke, tako da imajo otroci na voljo različen material in da si lahko izberejo, s čim se bodo igrali. Prav tako so vse povedale, da se kotički spreminjajo glede na potrebe otrok. Tako organiziranost prostora poudarjata tudi nacionalna dokumenta Kurikulum za vrtce (1999) ter OCEPE (Silva, 2016), saj naj bi bili prostori fleksibilni in stimulativni za otroke. Vzgojiteljica javnega vrtca na Portugalskem (J2) je opisala tudi opremljenost zidov, saj sledi programu Gibanje za sodobno šolo. Na stenah imajo plakate, ki pomagajo otrokom pri načrtovanju ter izbiri dejavnosti.
- 31 -
Naslednje vprašanje se nanaša na to, koliko časa vzgojiteljice namenijo prosti igri ter koliko vodenim dejavnostim.
Preglednica 4: Vodene dejavnosti in prosta igra
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Več časa je namenjeno prosti igri, manj vodenim dejavnostim.
Za prosto igro imajo več ali manj 2,5 ure. V to ni všteto popoldansko igranje zunaj, kjer imajo več proste igre. Za načrtovane dejavnosti imajo prav tako 2,5 ure.
J2 Več poudarka damo prosti igri. Vodene dejavnosti se prilagajajo tudi vremenu.
Včasih trajajo tudi celo dopoldne, vendar ne velikokrat.
Popoldan imajo vedno vodeno, dopoldan imajo prosto igro. Približno 2 uri in pol za vsako.
Z3 Večinoma poteka prosta igra. Načrtovane aktivnosti lahko trajajo 15 min, 30 min ali eno uro. Odvisno od skupine otrok in starosti. Proste igre je 3 do 4 ure.
Z4 Nimamo načrtovanih dejavnosti. Načrtovane aktivnosti: zjutraj eno uro s starejšimi otroki, z mlajšimi manj. Proste igre je 4 ure.
Vse vzgojiteljice (preglednica 4) so zatrdile, da imajo otroci večino časa možnost proste igre.
V javnem vrtcu na Portugalskem sta vzgojiteljici povedali (J1, J2), da vodene dejavnosti in prosta igra trajata dve uri in pol. V popoldanskem času, preden otroci odidejo domov, imajo prav tako prosto igro. Torej glede na odgovore vzgojiteljic v obeh državah prevladuje prosta igra otrok. Tudi v slovenskem Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da je otroška igra pomembna, saj otrok preko igre spoznava svet okoli sebe ter se razvija. V OCEPE (2016) pa je zapisano, da preko igre razvija svoje interese, sprejema odločitve, rešuje probleme ter tako postaja samostojnejši.
V naslednjem vprašanju me je zanimalo še, kako potekata hranjenje in počitek.
- 32 - Preglednica 5: Hranjenje in počitek
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Pred hranjenjem otroci opravijo osebno nego v umivalnici, si samostojno pripravijo skodelice, krožnike, pribor. Hranjenje poteka v umirjenem vzdušju v igralnici, brez glasnega govorjenja, otroci sedijo za stalnimi mizami. Po kosilu samostojno pospravijo za seboj, se umijejo in pripravijo na počitek.
Pri počitku prisluhnejo branju pravljic in glasbi za umiritev. Počitek poteka v igralnici.
Obroki niso neposredno povezani z nami (vzgojiteljicami). Ob 11.30 gredo otroci na kosilo. Imajo posebno pomoč, ki jim pomaga pri obrokih (drugi zaposleni).
Obroki so v posebni sobi – v jedilnici.
V večini javnih vrtcev otroci ne počivajo.
Ni pogojev za to (prostor) ter otroci so starejši od treh let.
J2 Hranjenje je samostojno. Dežurna delita zajtrk – nošenje krožnikov otrokom. Drugače si otroci sami pripravijo stvari ter sami vzamejo hrane toliko, kot pojedo. Za seboj pospravijo stvari.
Počitek: ležalniki so po navadi na istem mestu. Otroci se slečejo ter počivajo. Na začetku berem pravljico ali poslušajo CD in zaspijo. Po 20 min jih dvignem za tihe dejavnosti, če ne zaspijo. Ležalniki imajo tudi njihove oznake.
Obroki potekajo v jedilnici, jaz jih ne spremljam, saj imajo za to posebno pomoč. Odpravijo se ob 11.30 in se vrnejo nazaj v igralnico ob 14.00, torej po igri na igrišču.
Otroci ne počivajo.
Z3 Zajtrk vzgojiteljice pripravimo same v igralnici, kjer imamo kuhinjo. Kosilo pa dobimo iz naše šole.
Pripravimo mize, zapojemo pesem, ki je vabilo otrokom k jedi, in seveda poskrbimo za higieno. Prižgemo svečko na mizi in izrečemo zahvalo. Jemo skupaj in v tišini oz. se učimo kulturnega hranjenja. Ko otrok poje,
Pripravimo mize, zapojemo pesem, ki je vabilo otrokom k jedi, in seveda poskrbimo za higieno. Prižgemo svečko na mizi in izrečemo zahvalo. Jemo skupaj in v tišini oz. se učimo kulturnega hranjenja. Ko otrok poje,