V raziskovalnem vprašanju R5 me je zanimalo delo vzgojitelja, kot je na primer sodelovanje s pomočnico ali pomočnikom, ter delovni čas v vrtcu in delo doma. Zato sem postavila vprašanje, koliko časa porabijo vzgojitelji za načrtovanje dejavnosti.
Preglednica 11: Čas načrtovanja
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 V začetku šolskega leta več (celoletni letni priprav in prav tako imamo napisanih veliko usmeritev s strani ministrstva. Načrtujem vsak dan, včasih si zapišem tedenski načrt, vendar ga delam z otroki.
J2 Trenutno ogromno, ker je ravnateljica ravno sedaj načrtovanje spremenila z mesečnega v tedensko. Drugače pa vzame veliko časa evalvacija in vse pisanje. To vzame veliko časa, če želiš narediti dobro. Jaz sedim skoraj vsak dan doma za računalnikom. Npr. včeraj sem delala 4 ure doma (na nedeljo).
Ne načrtujem sama s cilji, vendar načrtujem skupaj z otroki znotraj dnevne rutine.
Z3 Približno 2 uri dnevno. 1 do 2 uri na teden.
Z4 Odvisno. Približno 2 uri, veliko več v času praznikov. otroki znotraj dnevne rutine. Ostalo, kar opravijo, so lastne raziskave. Na podlagi odgovorov lahko zapišem, da vzgojiteljici iz javnega vrtca v Sloveniji porabita največ časa za načrtovanje, vzgojiteljici iz javnega vrtca na Portugalskem pa najmanj časa. Vzgojitelj mora načrtovati svoje delo in delo z otroki, nikjer pa ni določeno, koliko časa dnevno ali tedensko bi morali temu posvetiti (Zakon o vrtcih, 2005, 41. člen in Silva, 2016).
- 40 -
Zanimalo me je tudi, kakšne vrste priprav pišejo, če se tudi to razlikuje med vrtci.
Preglednica 12: Vrsta priprav
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Mesečne in tedenske. Dnevne oziroma tedenske, vendar skupaj z otroki.
J2 Tedenske in mesečne. Ni nam treba načrtovati, saj imamo letni načrt. Z otroki načrtujem znotraj dnevne rutine.
Z3 Mesečne. Tedenske.
Z4 Mesečne. Tedenske. Načrtujem točno kateri dan bom izvedla katero dejavnost. To je odvisno od vrtca.
Glede na odgovore (preglednica 12) pri tem vprašanju lahko pridemo do enakih zaključkov kot pri prejšnjem vprašanju, da vzgojiteljici iz javnega vrtca v Sloveniji načrtujeta največ od vseh intervjuvank, saj morata pisati mesečne in tedenske priprave. Medtem ko v javnem vrtcu na Portugalskem to naredita znotraj časa, ki je namenjen delu z otroki ali pa so jim načrti dela dodeljeni s strani ministrstva. V slovenskih vrtcih so skupne mesečne priprave, kljub temu da v javnem vrtcu pišejo obe vrsti priprav (tedenske in mesečne), medtem ko so na Portugalskem skupne bolj tedenske priprave. Vrsta priprav pa je odvisna od posameznega vrtca in ni določena z zakonom. Kot je zapisano v Zakonu o vrtcih (2005, 41. člen), je ena izmed delovnih obveznosti vzgojitelja tudi načrtovanje vzgojnega dela. Načrtovanje vzgojiteljice pa zajema tako letni delovni načrt kot tudi neposredne priprave. S pisanjem priprav naj bi se izognili oz. zmanjšali prikrita pričakovanja do otrok, ki na otroke vplivajo v večji meri (Kroflič, 2001).
Vprašala sem tudi, kako poteka sodelovanje s pomočnico.
- 41 - Preglednica 13: Sodelovanje s pomočnico
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 S pomočnico izvajava tandem 1-krat tedensko, kjer se skupno dogovarjava za dejavnosti otrok v skupini.
Druga vzgojiteljica je v pomoč. Z vsemi pomočnicami imamo en sestanek na semester. S pomočnico v svoji igralnici imam sestanek enkrat na teden. Načrtujeva skupaj, poda mi ideje, mnenje, perspektivo in nato se jaz odločim. Mi je zelo v pomoč in delo je veliko lažje z dodatno osebo v sobi. Vidi veliko stvari in ima drugačen pogled na stvari. Dobro je imeti še eno mnenje. Vendar kot vzgojiteljica moram jaz narediti načrte in sprejemati odločitve.
J2 Skupaj se dogovarjava, tudi pomočnik pove, kaj želi, ga vprašam po mnenju. Ima odprte roke.
Pomočnica mora vedno opazovati. Nimam časa, da bi z njo imela posebne sestanke, vendar mora, ko jaz izvajam dejavnosti, vedno opazovati otroke ter jih opozoriti, če česa ne bi smeli početi.
Z3 Vzgojiteljica načrtuje letni delovni načrt, ki ga nato predstavi pomočnici.
Skupaj komunicirata in ga prilagajata. Vsak četrtek pa je srečanje vseh vzgojiteljic, da se pogovorijo o delu in otrocih.
Izmenjujeva si informacije skozi dan ali na koncu dneva, saj je veliko informacij. Pri načrtovanju aktivnosti mi pomaga, poda mnenje in strategije, ki jih lahko uporabiva.
Z4 Komunicirava glede poteka dneva.
Vsak četrtek pa je srečanje vseh vzgojiteljic, da se pogovorijo o delu in otrocih. V prvem starostnem obdobju je poleg vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice prisotna tudi gospodinja.
Deliva si delo, poslušam njeno mnenje, kar pripomore k boljšemu procesu. Skupaj delava in načrtujeva.
Pri tem vprašanju sta me najbolj presenetila odgovora vzgojiteljic iz javnega vrtca na Portugalskem (preglednica 13). Na Portugalskem kličejo drugo vzgojiteljico v skupini asistentka. Na podlagi odgovorov izgleda, da imajo asistentke v javnem vrtcu na Portugalskem najmanjšo vlogo pri delu z otroki oziroma je njena vpletenost odvisna od vzgojiteljice. Menim, da je iz odgovorov razvidno, da ima pomembnejšo vlogo vzgojiteljica (J1 in J2). Vloga asistentke je večinoma disciplina otrok ter dodaten pogled na dogajanje v skupini. Na podlagi drugih odgovorov pa lahko vidimo, da vzgojitelji v ostalih treh vrtcih v večji meri sodelujejo s pomočniki, ti pa jim pomagajo pri načrtovanju. Največja vključenost pomočnika se mi zdi v javnem vrtcu v Sloveniji ter v zasebnem vrtcu na Portugalskem. V
- 42 -
Zakonu o vrtcih (2005) je zapisano, da je delovna obveznost pomočnika vzgojitelja, da sodeluje z vzgojiteljem, mu pomaga načrtovati, izvajati in pripraviti delo v skupini, medtem ko je na Portugalskem delo asistentov v vrtcu pomoč vzgojitelju in ne neposredno delo z otroki. Njihova naloga je varnost, higiena ter nadzor obrokov in počitka (Oberhuemer, Schreyer in Neuman, 2010).
Vprašala sem tudi, kako dolg je njihov delovni čas.
Preglednica 14: Delovni čas v vrtcu
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Delo z otroki v skupini 6,5 ure. 7 ur. 5 ur z otroki in 2 uri z ostalimi vzgojitelji in lastno delo.
J2 6,5 ure. 7 ur. 5 ur z otroki in 2 uri z ostalimi vzgojitelji in lastno delo.
Z3 6 ur z otroki. 7 ur.
Z4 6 ur z otroki. 7 ur.
Na Portugalskem vse intervjuvane vzgojiteljice delajo v vrtcu 7 ur, vendar od tega 5 ur z otroki (preglednica 14). Medtem v Sloveniji v javnem vrtcu vzgojiteljice z otroki delajo 6,5 ure, v zasebnem pa 6 ur. V Sloveniji je delovni čas, ki ga vzgojitelj preživi v vrtcu, namenjen le delu z otroki, na Portugalskem pa je delo v vrtcu namenjeno tudi sodelovanju z drugimi vzgojitelji ter lastnemu delu. V 41. členu Zakonu o vrtcih (2007) je zapisano, da je poln delovni čas vzgojitelja z otroki 30 ur, delo pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko. Na Portugalskem pa je tedenski delovni čas vzgojitelja 35 ur (Despacho Normativo n.º 10-B/2018, n. 11).
- 43 -
V zadnjem vprašanju me je zanimalo, koliko časa delajo doma.
Preglednica 15: Delo doma
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Za pripravo na dejavnosti priprave 1,5–2 uri. Odvisno od dneva. Približno 2 uri na dan.
J2 Doma delam vsak dan. Treba je pisati priprave, opažanja, analize … vzame kar veliko časa.
Priprave na govorilne ure, roditeljske sestanke.
Imamo tudi veliko seminarjev in aktivov v popoldanskih urah v vrtcu.
Približno 2 uri na dan, včasih je več.
Z3 2 uri sta namenjeni pripravam, vendar mislim na delo in se pripravljam ves čas.
1 ura na dan.
Z4 Približno 2 uri. Odvisno, v času praznikov je več dela.
2 ali 3 ure na dan. Med evalvacijo več časa.
Najpogostejši odgovor (preglednica 15) je bil, da delajo doma približno 2 uri dnevno, vendar se to lahko spreminja glede na količino dela v določenem obdobju. Nekatere pa so tudi poudarile, da na delo nenehno mislijo. Poln delovni čas vzgojitelja v Sloveniji je 40 ur tedensko, torej sta po zakonu določeni 2 uri dnevno za pripravo vzgojitelja na delo (Uradni list RS, št. 45/2017). Delovni čas vzgojiteljev na Portugalskem pa je 35 ur tedensko (Despacho Normativo n.º 10-B/2018, n. 11) in ni določeno, koliko časa je neposrednega dela z otroki in koliko časa je načrtovanja.
Med državama se torej razlikuje delovni čas vzgojiteljic ter kako je ta čas razporejen.
Razlikuje se tudi sodelovanje med vzgojiteljico in pomočnico, pri čemer kaže, da je to večje v Sloveniji. Prav tako za načrtovanje aktivnosti vzgojiteljice na Portugalskem porabijo manj časa kot v Sloveniji.
- 44 -
- 45 -
IV SKLEPNE MISLI
V prvem delu diplomske naloge sem analizirala dokumente, ki določajo predšolsko vzgojo v Sloveniji in na Portugalskem. Želela sem ugotoviti, kakšne so podobnosti oziroma razlike med sistemoma predšolske vzgoje med državama. Predšolska vzgoja na Portugalskem je v pristojnosti dveh ministrstev, kar pomeni, da so tudi ustanove za prvo in drugo starostno skupino večinoma ločene. Za otroke od tretjega leta do vstopa v šolo so na voljo predvsem javni vrtci, medtem ko so za mlajše – možen vstop s tremi meseci – večinoma zasebni. V Sloveniji je predšolska vzgoja združena pod pristojnost enega ministrstva in je namenjena otrokom od 11. meseca do vstopa v šolo. Razlike so tudi v normativih skupin. Na Portugalskem lahko v »creche«, ki so primerljive z našimi jasli, vstopijo s tremi meseci. V skupini otrok do prvega leta je lahko največ 10 otrok, otrok, starih dve leti, je lahko največ 14 in otrok med drugim in tretjim letom je največ 18. V heterogenih skupinah jih je največ 16. V drugi starostni skupini je 25 otrok. V Sloveniji je v prvi starostni skupini (od prvega do tretjega leta) največ 14 otrok, v drugi starostni skupini pa 24. V starostno kombiniranih skupinah jih je 17, v heterogeni skupini drugega starostnega obdobja je največ 19 otrok.
Vzgojiteljice na Portugalskem pri svojem delu sledijo modelu oz. programu, ki si ga izberejo same, kar pomeni, da je način dela bolj raznolik. Najbolj uporabljena modela sta High Scope in Gibanje za sodobno šolo, ki sem ju podrobneje opisala v teoretičnem delu. V Sloveniji vzgojiteljice v javnih vrtcih ne sledijo posebnim modelom in je dnevna rutina poenotena.
Glavna področja kurikula so med državama podobna, vendar prihaja do manjših razlik. V portugalskem dokumentu je zapisano sedem področij: osebni in družbeni razvoj, izražanje in sporočanje, motorične sposobnosti, umetnost, govorjeni jezik in pristop k učenju, matematika, znanje o svetu. V slovenskem dokumentu pa je zapisanih šest: jezik, gibanje, družba, umetnost, matematika, narava. Opazila sem tudi nekaj podobnosti med državama, kot so možnost alternativnih oblik predšolske vzgoje v obeh državah, vendar pa se te alternativne oblike razlikujejo. Podobnost je tudi, da je v obeh državah obiskovanje vrtca neobvezno ter da so za vstop v vrtec določeni pogoji in kriteriji. Sistema predšolske vzgoje na Portugalskem in v Sloveniji se torej glede na proučene dokumente in zakone bolj razlikujeta, kot sta si
- 46 -
V drugem raziskovalnem vprašanju sem se osredotočila na podobnosti in razlike v dnevni rutini. Največje razlike sem opazila v javnem vrtcu na Portugalskem, saj je od ostalih izstopal v različnih pogledih. Ena izmed razlik, ki sem jih opazila, je izvajanje hranjenja in počitka. V javnem vrtcu na Portugalskem počitka ne izvajajo, hranjenje pa se izvaja, vendar vzgojiteljica pri tem ni prisotna. Delo vzgojiteljice je izključno z otroki – prosta igra otrok, načrtovane dejavnosti, opazovanje otrok itd. V vseh ostalih vrtcih počitek in hranjenje potekata skupaj z vzgojiteljico. Največja razlika, ki se je pokazala, je drugačen vrstni red dnevne rutine, saj se v javnem vrtcu na Portugalskem izvajajo načrtovane dejavnosti v popoldanskem času, medtem ko se drugje izvajajo v dopoldanskem času. Izkazalo se je tudi, da nekatere vzgojiteljice za dejavnosti, ki jih izvajajo, sledijo urniku, ki se ponavlja tedensko. Vendar pa urniku ne sledijo le portugalski javni vrtci, temveč tudi v zasebnem vrtcu v Sloveniji, kjer sem izvedla intervju.
To pomeni, da bi za točnejše informacije morali intervjuvati več vrtcev. Podobnosti, ki sem jih opazila, so predvsem v organizaciji prostora, saj v obeh državah organizirajo igralnico v kotičke. Prav tako v obeh državah namenjajo več časa prosti igri.
V tretjem raziskovalnem vprašanju me je zanimala vključenost otrok v načrtovanje dnevnih aktivnosti. Zdi se, da je vključenost otrok večja na Portugalskem, še posebej v javnem vrtcu, saj imajo otroci glavno besedo pri načrtovanju dejavnosti. Prav tako vzgojiteljice menijo, da otroke načrtovanje še bolj motivira za delo, medtem ko tudi v zasebnem vrtcu poslušajo otroke ter njihove želje – z njimi se pogovarjajo in na podlagi tega izvedejo dejavnosti.
Manjša vključenost otrok je torej v Sloveniji, še posebej v zasebnem vrtcu, saj so poudarili, da otroci ne pomagajo pri načrtovanju dejavnosti, sledijo pa njihovim idejam med izvajanjem dejavnosti. Tudi na podlagi lastnega opazovanja otrok menim, da je samostojnost otrok na Portugalskem večja.
V četrtem raziskovalnem vprašanju me je zanimalo, čemu dajo vzgojitelji največji poudarek v dnevni rutini. Odgovori na to vprašanje so bili različni. Odgovore je glede na državo težko poenotiti. V Sloveniji so si vzgojiteljice najbolj enotne s poudarjanjem samostojnosti otrok.
Na Portugalskem so najbolj poudarile socialne veščine otrok ter njihovo participacijo pri učenju. Vsekakor pa se poudarki v dnevni rutini razlikujejo od vzgojitelja do vzgojitelja, vzgojitelji pogosto dajo poudarek več stvarem – kot je razvidno tudi iz raziskave.
V zadnjem raziskovalnem vprašanju sem se osredotočila na vzgojiteljevo delo zunaj dnevne rutine na Portugalskem in v Sloveniji. Razlike sem opazila v delovnem času vzgojiteljic, saj na Portugalskem vzgojiteljice delajo v vrtcu 7 ur, vendar le 5 ur z otroki. Preostali 2 uri sta namenjeni sodelovanju z drugimi vzgojitelji in starši. V Sloveniji vzgojiteljice 6,5 ure, ki jih
- 47 -
preživijo v vrtcu, preživijo skupaj z otroki. Prav tako sem opazila razliko v času načrtovanju, pri čemer se zavedam, da je to odvisno tudi od posameznika. V javnem vrtcu na Portugalskem porabijo najmanj časa za načrtovanje, saj vzgojiteljice načrtujejo skupaj z otroki, veliko usmeritev pa dobijo tudi s strani ministrstva. Še ena razlika pa je sodelovanje s pomočnico vzgojiteljice, pri čemer sem opazila, da ima ta najmanjšo vlogo v javnem vrtcu na Portugalskem.
Z diplomskim delom sem ugotovila, da prihaja do razlik med portugalskim in slovenskim sistemom, tako v dokumentih kot tudi v praksi. Največje razlike lahko opazimo med javnimi vrtci, saj so tam razlike še najbolj vidne, saj dnevni red poteka različno. Vsekakor imajo pomočnice vzgojiteljice oz. asistentke na Portugalskem veliko manjšo vlogo kot pri nas.
Imajo pa zato otroci večjo vlogo pri načrtovanju dnevnih dejavnosti ter so morda bolj prepuščeni sami sebi, kar privede do večje samostojnosti. Menim, da bi lahko natančnejše podatke dobili z analiziranjem več različnih vrtcev v obeh državah. Morda bi bilo bolje, če bi se osredotočili le na javne ali le na zasebne vrtce, saj bi bila tako primerjava predšolskega sistema lažja in bolj podrobna.
- 48 -
- 49 -
V VIRI IN LITERATURA
Agrupamento de escolas Eugénio de Andrade (b. d.). Pridobljeno 17. 7. 2019, http://www.agrupamento-eugenioandrade.org/index.php
Bahovec, E. D., Jontes, B., Kastelic, L. in Vonta, T. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Bahovec, A. D. in Golobič Bregar, K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: DZS.
Batistič Zorec, M. (2010). Participacija otrok v slovenskih vrtcih z vidika stališč in izkušenj vzgojiteljev. V Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce: podobnosti v različnosti. Pedagoška fakulteta, Ljubljana, str. 67-85.
Batistič Zorec, M. in Vrankar, V. (2016). Children’s participation at daily routine in Slovene preschools. Pridobljeno 20. 6. 2019, https://www.shs-conferences.org/
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (1995), Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Pridobljeno 14. 5. 2019 s: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf
Berčnik, S. in Devjak, T. (2012). Planning and Implementing the Daily Routine in Slovene Kindergartens and Reggio Emilia Concept. Athens: ATINER'S Conference Paper Series, No:
EDU2012-0055.
Cardona, M. J. (1999). O espaço e o tempo no jardim de infância. Pro-posições – vol. 10 N 1 (28). Pridobljeno 1. 12. 2019, https://periodicos.sbu.unicamp.br/
Despacho n. 5220/97 (2." série). (1997). Pridobljeno 23. 5. 2019, http://www.dge.mec.pt/
Despacho Normativo n.º 10-B/2018. (2018). Pridobljeno 14. 12. 2019, https://dre.pt/
Devjak, T., Castanheira, L., in Berčnik, S. (2018). Slovene and Portuguese pre-school teachers about collaboration with parents. V L. Castanheira in T. Devjak (ur.), Answers and innovations in pre-school education in Portugal and Slovenia (str. 45-72). Bragança: Instituto politecnico de Bragança.
Direção-geral da educação (b.d.). Pridobljeno 10. 5. 2019, https://www.dge.mec.pt/organizacao
Dolar Bahovec, E. in Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji dan. Ljubljana: Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu.
Eurydice (10. 1. 2019). Portugal: Organisation of programmes for children under 3 years.
Pridobljeno 23. 5. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
- 50 -
Eurydice (13. 2. 2018). Slovenija: Predšolska vzgoja in varstvo. Pridobljeno 2. 7. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
Eurydice (27. 3. 2019). Slovenija: Organizacija predšolske vzgoje. Pridobljeno 3. 7. 2019, https://eacea.ec.europa.eu
Eurydice. (11. 1. 2019). Portugal: Organisation of programmes for children over 3 years.
Pridobljeno 23. 5. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
Eurydice. (15. 1. 2019). Portugal: Organisational Variations and Alternative Structures in Early Childhood Education and Care. Pridobljeno 23. 5. 2019, https://eacea.ec.europa.eu/
High Scope (2019). Pridobljeno 10. 7. 2019, https://highscope.org/
Hohmann, M. in Weikart, P. D. (1995). Educar a criança. Lisboa: Fundação Calouste Gulbenkian.
Hohmann, M., Banet, B. in Weikart, P. D. (1995). A criança em acção. Lisboa: Fundação Calouste Gulbenkian.
Kroflič, R. (2001). Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce (str. 7-25). Maribor: Obzorja.
Kroflič, R. (2005). Vzgojiteljica – izhodišče prikritega kurikuluma v vrtcu. V Prikriti kurikulum v kurikulu – rutina ali izziv v vrtcu (str. 10-16). Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pridobljeno s http://www2.arnes.si/~rkrofl1/Teksti/vzgojiteljica-prikriti-kurik-supra.pdf Kroflič, R. (2016). Mnogoterost učnih okolij v sodobnem vrtcu. XXII. strokovno srečanje ravnateljic in ravnateljev vrtcev: Otrok v učnem okolju 21. Stoletja. Portorož.
Law no. o 5/97 of 10 February Framework Law on Pre-School Education. (1997).
Pridobljeno 10. 5. 2019, https://dre.pt/application/file/561151
Lei quadro da educação pré-escolar. (1997). Pridobljeno 10. 5. 2019, https://dre.pt/application/file/561151
Medved, I. (2004). Dnevna rutina v vrtcu nekoč in danes. V Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobič, K. Šola in vrtec skozi ogledalo. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Mesquita, C. (2018). Participatory contexts: The voice of the child and pedagogical intentionality. V L. Castanheira in T. Devjak (ur.), Answers and innovations in pre-school education in Portugal and Slovenia (str. 149-160). Bragança: Instituto politecnico de Bragança.
Ministério da educação. (1997). Pridobljeno 10. 5. 2019, https://dre.pt/
- 51 -
Monfortinhos de Real (b. d.). Pridobljeno 17. 7. 2019, http://monfortinhosdereal.com/
Mraz, J. (2014). Dnevna rutina v prvem starostnem obdobju. V Vzgojiteljica: Kurikul vrtca – včeraj, danes in jutri. Letnik XVI, izr. številka. Žalec. Pridobljeno 30. 11. 2019:
http://assets.cdn.vzgojiteljica.si/
Novo, R. (2018). Modern school movement. V L. Castanheira in T. Devjak (ur.), Answers and innovations in pre-school education in Portugal and Slovenia (str. 121-122). Bragança:
Instituto politecnico de Bragança.
Oberhuemer, P., Schreyer, I. in Neuman, J. M. (2010). Professionals in early childhood education and care systems: European profiles and perspectives. Opladen: Farmington Hills.
Podplatnik, V. (b. d.). Motivacija. V J. Erčulj in P. Peček (ur.), Sofinanciranje profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008-2011 (str. 61-62). Zbornik zaključne konference, Brdu pri Kranju.
Post, J. in Hohmann, M. (2000). Educação de bebés em infantários – Cuidados e premeiras aprendizagens. Lisboa: Fundação Calouste Gulbenkian.
Pratas, M. H. (2011). Pre-school education in Portugal: some teaching methods. Instituto Superior de Educação e Ciências. Lisbon, Portugal.
Prikriti kurikulum. (2002). Pridobljeno 18. 7. 2019, http://www.pef.uni-lj.si
Republika Slovenija: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (b. d.). Predšolska vzgoja. Pridobljeno 16. 7. 2019, http://www.mizs.gov.si/
Silva Ramos, J. S. (2011). (Des)organização do tempo pedagógico na educação infantil:
significações docentes. Pridobljeno 20. 6. 2019, https://periodicos.ufrn.br/
Silva, I. (1997). Orientações Curriculares para a Educação Pré-escolar. Lisboa: Ministério da Educação/ Direção – Geral de Educação (DGE).
Silva, I., Marques, L., Mata, l., in Rosa, M. (2016). Orientações Curriculares para a Educação Pré-escolar. Lisboa: Ministério da Educação/ Direção – Geral de Educação (DGE).
Sistema educativo nacional de portugal: Educação pré-escolar. (1979). Pridobljeno 23. 5.
2019, https://www.oei.es/historico/quipu/portugal/preescolar.pdf Ullrich, H. (2008). Rudolf Steiner. Bloomsbury Academic.
Uradni list RS, št. 45/2017. (2017). Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Pridobljeno 14. 12. 2019, http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4389
- 52 -
Velikonja, M. (1990). Učitelj, vzgojitelj - družbena in strokovna perspektiva: zbornik gradiv s posveta. Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
Vrtec Ledina (b. d.). Pridobljeno 20. 12. 2019, http://www.vrtec-ledina.si/
Waldorfski vrtec Ljubljana (b. d.). Pridobljeno 20. 12. 2019, http://www.wsl.si/vrtec/
Waldorfski vrtec Ljubljana (b. d.). Pridobljeno 20. 12. 2019, http://www.wsl.si/vrtec/