OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Več časa je namenjeno prosti igri, manj vodenim dejavnostim.
Za prosto igro imajo več ali manj 2,5 ure. V to ni všteto popoldansko igranje zunaj, kjer imajo več proste igre. Za načrtovane dejavnosti imajo prav tako 2,5 ure.
J2 Več poudarka damo prosti igri. Vodene dejavnosti se prilagajajo tudi vremenu.
Včasih trajajo tudi celo dopoldne, vendar ne velikokrat.
Popoldan imajo vedno vodeno, dopoldan imajo prosto igro. Približno 2 uri in pol za vsako.
Z3 Večinoma poteka prosta igra. Načrtovane aktivnosti lahko trajajo 15 min, 30 min ali eno uro. Odvisno od skupine otrok in starosti. Proste igre je 3 do 4 ure.
Z4 Nimamo načrtovanih dejavnosti. Načrtovane aktivnosti: zjutraj eno uro s starejšimi otroki, z mlajšimi manj. Proste igre je 4 ure.
Vse vzgojiteljice (preglednica 4) so zatrdile, da imajo otroci večino časa možnost proste igre.
V javnem vrtcu na Portugalskem sta vzgojiteljici povedali (J1, J2), da vodene dejavnosti in prosta igra trajata dve uri in pol. V popoldanskem času, preden otroci odidejo domov, imajo prav tako prosto igro. Torej glede na odgovore vzgojiteljic v obeh državah prevladuje prosta igra otrok. Tudi v slovenskem Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da je otroška igra pomembna, saj otrok preko igre spoznava svet okoli sebe ter se razvija. V OCEPE (2016) pa je zapisano, da preko igre razvija svoje interese, sprejema odločitve, rešuje probleme ter tako postaja samostojnejši.
V naslednjem vprašanju me je zanimalo še, kako potekata hranjenje in počitek.
- 32 - Preglednica 5: Hranjenje in počitek
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Pred hranjenjem otroci opravijo osebno nego v umivalnici, si samostojno pripravijo skodelice, krožnike, pribor. Hranjenje poteka v umirjenem vzdušju v igralnici, brez glasnega govorjenja, otroci sedijo za stalnimi mizami. Po kosilu samostojno pospravijo za seboj, se umijejo in pripravijo na počitek.
Pri počitku prisluhnejo branju pravljic in glasbi za umiritev. Počitek poteka v igralnici.
Obroki niso neposredno povezani z nami (vzgojiteljicami). Ob 11.30 gredo otroci na kosilo. Imajo posebno pomoč, ki jim pomaga pri obrokih (drugi zaposleni).
Obroki so v posebni sobi – v jedilnici.
V večini javnih vrtcev otroci ne počivajo.
Ni pogojev za to (prostor) ter otroci so starejši od treh let.
J2 Hranjenje je samostojno. Dežurna delita zajtrk – nošenje krožnikov otrokom. Drugače si otroci sami pripravijo stvari ter sami vzamejo hrane toliko, kot pojedo. Za seboj pospravijo stvari.
Počitek: ležalniki so po navadi na istem mestu. Otroci se slečejo ter počivajo. Na začetku berem pravljico ali poslušajo CD in zaspijo. Po 20 min jih dvignem za tihe dejavnosti, če ne zaspijo. Ležalniki imajo tudi njihove oznake.
Obroki potekajo v jedilnici, jaz jih ne spremljam, saj imajo za to posebno pomoč. Odpravijo se ob 11.30 in se vrnejo nazaj v igralnico ob 14.00, torej po igri na igrišču.
Otroci ne počivajo.
Z3 Zajtrk vzgojiteljice pripravimo same v igralnici, kjer imamo kuhinjo. Kosilo pa dobimo iz naše šole.
Pripravimo mize, zapojemo pesem, ki je vabilo otrokom k jedi, in seveda poskrbimo za higieno. Prižgemo svečko na mizi in izrečemo zahvalo. Jemo skupaj in v tišini oz. se učimo kulturnega hranjenja. Ko otrok poje, pospravi za seboj in se odide igrat. Po higieni odidemo skupaj v spalnico, kjer ustvarimo mirno vzdušje.
Preberem jim pravljico ali pojem pesmi.
Hranjenje poteka umirjeno. Vzgojiteljice spremljajo otroke. Otroci jedo samostojno in v jedilnici. Za kosilo imajo pol ure časa.
Otroci jedo s priborom. Kosilo je vedno različnimi pesmicami. Prižgemo svečo, se zahvalimo in jemo v tišini. Pred kosilom naredimo kratko lutkovno predstavo in nato jemo.
Počitek poteka v spalnici. Otrok, ko poje, pospravi za seboj in odide v spalnico, kjer zaspi. Otrokom zapojem pesmi ali berem pravljico za umiritev otrok, ki
- 33 -
Iz odgovorov (preglednica 5) lahko vidimo, da hranjenje v vsakem vrtcu poteka različno.
Skupna značilnost portugalskih vrtcev je, da imajo otroci obroke v jedilnici, medtem ko imajo v Sloveniji otroci obroke v igralnicah. V portugalskem javnem vrtcu hranjenje ni neposredno povezano z vzgojiteljico, saj jih vzgojiteljica v času obroka ne spremlja. Tudi v slovenskih vrtcih opazimo manjše razlike pri pripravi na hranjenje, predvsem v aktivni vlogi otrok.
Prav tako se portugalski javni vrtec pri počitku najbolj razlikuje od ostalih, saj počitka ne izvaja. Vzgojiteljici sta razložili, da imajo premalo prostora ter da so otroci starejši od 3 let in počitka ne potrebujejo. Otroci imajo tako po kosilu igro na prostem. Vse ostale intervjuvanke so povedale, da počitek izvajajo – v slovenskem zasebnem vrtcu počitek poteka v spalnici, ki je ob igralnici, v ostalih dveh vrtcih (slovenskem javnem ter portugalskem zasebnem) pa počitek poteka v igralnici. Otroci počivajo na ležalnikih. V slovenskih vrtcih so omenili, da otroke uspavajo z glasbo ali pravljico, medtem ko v portugalskem vrtcu tega niso omenjali. V vseh vrtcih, ki izvajajo počitek, počivajo vsi otroci. V portugalskih javno priznanih kurikularnih smernicah ni o hranjenju in počitku zapisanega ničesar, medtem ko je v Kurikulumu za vrtce (1999) zapisano, da naj bi hranjenje potekalo umirjeno, brez hitenja in čakanja. Otroci naj bi imeli možnost izbire, torej da si sami izberejo, kaj in koliko bodo jedli.
Pri počitku so poudarjene individualne potrebe otrok in fleksibilnost.
Zadnje vprašanje iz prvega sklopa vprašanj je bilo, če bi kaj spremenili pri dnevni rutini.
Preglednica 6: Kaj bi spremenili v dnevni rutini?
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Ne bi spremenila ničesar. Mislim, da bi morali imeti več proste igre. Veliko imamo projektov, ki jih moramo narediti, in menim, da jih je preveč. Mislim, da bi otroci morali več sami izbirati dejavnosti in imeti več časa razmišljati sami. Potrebujejo več proste igre, vendar ne brez pozornosti/opazovanja vzgojitelja.
J2 Ničesar, ker že tako prilagajam zadeve otrokom.
Ničesar, ker je rutina zelo pomembna in če moramo kaj spremeniti, to naredimo skupaj z otroki.
Z3 Ničesar, saj dnevno rutino prilagajam tako sebi kot otrokom.
Več časa za hranjenje, da imajo otroci čas raziskovati hrano.
Z4 Ničesar, saj jo prilagajamo. Ničesar, ker imajo dovolj časa za prosto igro, kar se mi zdi zelo pomembno.
- 34 -
Odgovori vzgojiteljic (preglednica 6) so bili večinoma podobni, saj dnevne rutine ne bi posebej spreminjali, ker menijo, da imajo dovolj svobode, da jo lahko prilagajajo sebi in otrokom. V portugalskem javnem vrtcu je ena vzgojiteljica (J1) odgovorila, da si želi, da bi imeli otroci več proste igre ter da bi imeli na ravni vrtca manj projektov, ki jih morajo izvesti.
Medtem ko je v zasebnem vrtcu, prav tako na Portugalskem, vzgojiteljica povedala, da bi si želela, da imajo otroci več časa za hrano ter njeno raziskovanje. V OCEPE (2016) in Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da mora biti dnevna rutina dovolj fleksibilna, da se lahko prilagaja dogajanju in potrebam skupin. Na podlagi odgovorov, ki sem jih dobila, lahko sklepam, da so vrtci dovolj fleksibilni pri izvajanju dnevne rutine. Morda bi lahko portugalska vzgojiteljica (Z3) otrokom ponudila več časa pri hranjenju, medtem ko vzgojiteljica (J1) iz Portugalske težje ponudi otrokom več proste igre, če imajo dodeljene projekte, ki jih morajo izvesti.
Torej lahko sklenem, da v dnevni rutini med državama prihaja do razlik pri izvajanju hranjenja in počitka, prav tako pri vrstnem redu dnevne rutine. Podobnosti se kažejo predvsem v organizaciji prostora ter namenjanju več časa prosti igri.
- 35 -
6.2 Vključevanje otrok v načrtovanje
Pri raziskovalnem vprašanju R3 me je zanimalo, ali so otroci vključeni v načrtovanje dnevnih aktivnosti v vrtcu. Zato sem vzgojiteljicam najprej zastavila vprašanje, kako načrtujejo dejavnosti.
Preglednica 7: Načrtovanje dejavnosti
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Načrtujemo s pomočjo kurikuluma za vrtce.
Načrtujemo letni delovni načrt za skupine, upoštevamo aktualne dogodke, značilnosti, želje in potrebe otrok.
Načrtujem vsak dan skupaj z otroki. Moje delo je drugačno. Imamo sestanke z ostalimi vzgojitelji, zato mi ni treba načrtovati vsak teden. Po navadi imam manjše zapiske, kaj želim z otroki početi.
J2 V aktivu smo štiri vzgojiteljice za otroke, stare od 4 do 5 let. Na začetku leta se dobimo, da naredimo individualni letni delovni načrt za celo leto po mesecih.
Predvidimo dejavnosti, vendar se to spreminja ves čas. Drugače se dobimo v aktivu štiri vzgojiteljice in naredimo konec vsakega meseca načrt za naslednji mesec.
Potem delamo še posamezno tedenske načrte. Določim dejavnosti dnevno, vendar se to spreminja in se prilagajam, vsa področja pa zajamem tedensko.
Dejavnosti so popoldan. Vsak dan načrtujemo skupaj z otroki. Vedeti pa moram, kaj piše v dnevniku in katere projekte/aktivnosti vrtec od nas želi, da jih izvedemo. Imamo spisek projektov, ki jih moramo narediti. Ko pa imajo otroci vprašanje, ga napišejo na papir, ki ga imamo za to, in na podlagi tega načrtujemo dejavnosti.
Z3 Dejavnosti načrtujem glede na letni čas in praznike.
Opazujem in upoštevam interese in potrebe otrok.
Z4 Dejavnosti načrtujem glede na letni čas in praznike.
Osnova načrtovanja je opazovanje otrok. Dejavnosti načrtujem na podlagi tega, kar jih zanima. Jezik pa razvijamo ves čas.
Na vprašanje, kako načrtujejo dejavnosti, smo dobili zelo različne odgovore, ki so si bili podobni znotraj vrtcev, vendar ne med seboj. Največ sodelovanja med vzgojiteljicami pri načrtovanju aktivnosti je v javnih vrtcih (preglednica 7), v obeh državah, le da so v slovenskem vrtcu aktivnosti načrtovane v letnem delovnem načrtu za celo leto, nato sproti pišejo še mesečne priprave ter tedenske načrte. Na Portugalskem pa vzgojiteljice načrtujejo skupaj z otroki, vendar je to načrtovanje dnevno. Vzgojiteljica skupaj z otroki zjutraj oblikuje načrt, ki ga potem v istem dnevu izvedejo. Poleg dnevnega načrtovanja z otroki pa imajo tudi sestanke z drugimi vzgojitelji. V zasebnih vrtcih pa načrtujejo bolj samostojno; v slovenskem vrtcu načrtujejo glede na letni čas ter praznike, medtem ko v portugalskem načrtujejo na
- 36 -
podlagi opazovanja otrok in njihovih interesov. Torej se način in osnova načrtovanja precej razlikujeta, lahko pa rečem, da v javnih vrtcih pri načrtovanju dejavnosti bolj sodelujejo kot v zasebnih vrtcih. V OCEPE (2016) in Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da morajo vzgojiteljice svoje delo načrtovati, kako delo načrtujejo, pa je popolnoma odvisno od njih.
Pomembno je, da so aktivnosti ustrezne skupini otrok.
Še podrobneje me je zanimalo, ali in v kolikšni meri vzgojiteljice vključijo otroke v načrtovanje dejavnosti.
Preglednica 8: Vključenost otrok v načrtovanje
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Vsekakor v načrtovanje aktivnosti vključujemo tudi otroke.
Otroci imajo glavno besedo pri tem. Vsak dan načrtujejo svoj dan in dejavnosti, ki jih bodo počeli.
J2 Izhajam iz otrok. Na primer če
Skupaj načrtujemo, saj sem jaz del skupine. Ko vprašam otroke, kaj morajo narediti, vedo, saj smo skupaj
Najmlajše je težko vključiti, zato jih večinoma opazujem in predvidevam, kaj so njihove želje.
Z4 Nimamo vodenih dejavnosti. Opazujem in poslušam otroke, kaj želijo in kaj jim je všeč. Poslušam, se pogovarjam z otroki in nato izvedem.
Večina vzgojiteljic v Sloveniji (preglednica 8) je odgovorila, da otroke, če se le da, vključujejo v načrtovanje. V zasebnem vrtcu v Sloveniji sledijo waldorfski pedagogiki in menijo, da preveliko spraševanje otrok vpliva na njihovo neodločnost v odraslosti. Otrokom sledijo, ko že izvajajo dejavnosti ter otroci predstavijo svoje ideje. Medtem ko je druga vzgojiteljica (Z4), ki dela v prvi starostni skupini rekla, da ne izvajajo vodenih dejavnosti, saj je poudarek na negi. V ostalih vrtcih otroke vključijo v načrtovanje ali izhajajo iz njihovega interesa. Vsekakor imajo otroci največjo vlogo pri načrtovanju aktivnosti v javnem vrtcu na Portugalskem. Otroke je treba vključiti v načrtovanje, saj to pripomore k vsestranskemu razvoju otrok, obogatitev vsebin, otroci pa imajo večji interes in motivacijo (Silva, 2016 in Bahovec in Bregar Golobič, 2004).
- 37 -
Zanimalo me je še, kako vzgojiteljice motivirajo otroke za delo.
Preglednica 9: Motiviranje otrok za delo
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Z različnimi sredstvi – knjige, leksikoni, lutke, naravni materiali. Z dobrim zgledom, z vzpostavljanjem očesnega kontakta, s komuniciranjem otrok v višini njihovih oči.
Ni se mi treba posebej truditi. Motivira jih v večini že to, da sami načrtujejo.
J2 Do zdaj nisem imela problema in so bili otroci vedno motivirani.
Motivacija je v otrocih, saj je delo naše skupno.
Z3 Otroci so motivirani sami, če si tudi ti. Otroci pridejo zraven, ko vzgojitelj kaj dela, in želijo pomagati sami od sebe.
Presenečenje, glasba, material.
Z4 Otroci so motivirani sami. Z materialom.
Odgovori vzgojiteljic so bili v tem primeru podobni (preglednica 9). Večina jih je odgovorila, da so otroci motivirani že sami od sebe ali pa jih motivirajo z materialom, glasbo, lutkami itd.
V javnem vrtcu na Portugalskem so otroci motivirani zaradi velike vključenosti v dogajanje, saj sodelujejo pri celotnem procesu. V zasebnem vrtcu v Sloveniji je vzgojiteljica (Z3) odgovorila, da mora biti najprej ona motivirana za dejavnost, otroci pa ji sledijo. Predšolski otroci so že sami po sebi radovedni. Z zadovoljitvijo njihove potrebe po varnosti ter nudenjem ljubečega okolja so otroci pogumni in motivirani za raziskovanje sveta. Spremljati moramo njihove dosežke ter jih zanje tudi pohvaliti. Motivirani otroci so pogoj za uspešno delo, za dobro motivacijo pa poskrbi vzgojitelj (Podplatnik, 2011).
Menim, da so otroci v načrtovanje dela bolj vključeni na Portugalskem, saj imajo glavno besedo pri načrtovanju. Prav tako sodelovanje pri načrtovanju aktivnosti pomaga pri motivaciji otrok za delo.
- 38 -
6.3 Največji poudarki v dnevni rutini
Pri raziskovanem vprašanju R4 me je zanimalo, čemu dajo vzgojitelji največji poudarek v dnevni rutini na Portugalskem in v Sloveniji.
Preglednica 10: Največji poudarek v rutini
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Prikritemu kurikulumu, navajanju otrok na samostojnost, prehodom med dejavnostmi ter da se otroci počutijo varne in zaželene v skupini.
Odvisno od skupine otrok. Zelo pomemben je jezik, način izražanja, stik s knjigami in črkami. Prav tako se osredotočam na socialni vidik, kako se povezati z
Z3 Prosti igri in samostojnosti. Avtonomija. Sodelovanje otrok. Samostojnost otrok.
Z4 Negi otrok. Otroku. Vse je osredotočeno na otroka. Vsi deli rutine so pomembni. Spodbujamo učenje otrok.
Kot je razvidno iz odgovorov (preglednica 10), vzgojiteljice dajejo v dnevni rutini zelo različne poudarke, skupno pa jim je predvsem poudarjanje samostojnosti otrok, kar poudarja tudi slovenski Kurikulum za vrtce (1999). V javnem vrtcu na Portugalskem sta obe vzgojiteljici izpostavili razvijanje socialnih veščin otrok, poleg tega pa so vzgojiteljice v vseh vrtcih navajale še, da dajejo poudarek negi otrok, prosti igri, učenju otrok, sodelovanju otrok ter da se otroci počutijo zaželene. Odgovori kažejo, da se to, na kaj se vzgojiteljica osredini, odraža tudi v tem, v kateri starostni skupini dela. V OCEPE (2016) je omenjeno, da je pomembno razvijanje socialnih veščin pri otrocih ter navajanje otroka na samostojnost. Otrok tako sam sprejema odločitve in sodeluje pri odločitvah skupine, predvsem pa sprejema pobude in odgovornost za svojo varnost.
Lahko bi rekli, da je poudarek v dnevni rutini drugačen pri vsaki vzgojiteljici. V Sloveniji so bile vzgojiteljice najbolj enotne pri poudarku samostojnosti, na Portugalskem pa pri razvijanju socialnih veščin.
- 39 -
6.4 Delo vzgojitelja zunaj dnevne rutine
V raziskovalnem vprašanju R5 me je zanimalo delo vzgojitelja, kot je na primer sodelovanje s pomočnico ali pomočnikom, ter delovni čas v vrtcu in delo doma. Zato sem postavila vprašanje, koliko časa porabijo vzgojitelji za načrtovanje dejavnosti.
Preglednica 11: Čas načrtovanja
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 V začetku šolskega leta več (celoletni letni priprav in prav tako imamo napisanih veliko usmeritev s strani ministrstva. Načrtujem vsak dan, včasih si zapišem tedenski načrt, vendar ga delam z otroki.
J2 Trenutno ogromno, ker je ravnateljica ravno sedaj načrtovanje spremenila z mesečnega v tedensko. Drugače pa vzame veliko časa evalvacija in vse pisanje. To vzame veliko časa, če želiš narediti dobro. Jaz sedim skoraj vsak dan doma za računalnikom. Npr. včeraj sem delala 4 ure doma (na nedeljo).
Ne načrtujem sama s cilji, vendar načrtujem skupaj z otroki znotraj dnevne rutine.
Z3 Približno 2 uri dnevno. 1 do 2 uri na teden.
Z4 Odvisno. Približno 2 uri, veliko več v času praznikov. otroki znotraj dnevne rutine. Ostalo, kar opravijo, so lastne raziskave. Na podlagi odgovorov lahko zapišem, da vzgojiteljici iz javnega vrtca v Sloveniji porabita največ časa za načrtovanje, vzgojiteljici iz javnega vrtca na Portugalskem pa najmanj časa. Vzgojitelj mora načrtovati svoje delo in delo z otroki, nikjer pa ni določeno, koliko časa dnevno ali tedensko bi morali temu posvetiti (Zakon o vrtcih, 2005, 41. člen in Silva, 2016).
- 40 -
Zanimalo me je tudi, kakšne vrste priprav pišejo, če se tudi to razlikuje med vrtci.
Preglednica 12: Vrsta priprav
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 Mesečne in tedenske. Dnevne oziroma tedenske, vendar skupaj z otroki.
J2 Tedenske in mesečne. Ni nam treba načrtovati, saj imamo letni načrt. Z otroki načrtujem znotraj dnevne rutine.
Z3 Mesečne. Tedenske.
Z4 Mesečne. Tedenske. Načrtujem točno kateri dan bom izvedla katero dejavnost. To je odvisno od vrtca.
Glede na odgovore (preglednica 12) pri tem vprašanju lahko pridemo do enakih zaključkov kot pri prejšnjem vprašanju, da vzgojiteljici iz javnega vrtca v Sloveniji načrtujeta največ od vseh intervjuvank, saj morata pisati mesečne in tedenske priprave. Medtem ko v javnem vrtcu na Portugalskem to naredita znotraj časa, ki je namenjen delu z otroki ali pa so jim načrti dela dodeljeni s strani ministrstva. V slovenskih vrtcih so skupne mesečne priprave, kljub temu da v javnem vrtcu pišejo obe vrsti priprav (tedenske in mesečne), medtem ko so na Portugalskem skupne bolj tedenske priprave. Vrsta priprav pa je odvisna od posameznega vrtca in ni določena z zakonom. Kot je zapisano v Zakonu o vrtcih (2005, 41. člen), je ena izmed delovnih obveznosti vzgojitelja tudi načrtovanje vzgojnega dela. Načrtovanje vzgojiteljice pa zajema tako letni delovni načrt kot tudi neposredne priprave. S pisanjem priprav naj bi se izognili oz. zmanjšali prikrita pričakovanja do otrok, ki na otroke vplivajo v večji meri (Kroflič, 2001).
Vprašala sem tudi, kako poteka sodelovanje s pomočnico.
- 41 - Preglednica 13: Sodelovanje s pomočnico
OSEBA SLOVENSKI VRTEC PORTUGALSKI VRTEC
J1 S pomočnico izvajava tandem 1-krat tedensko, kjer se skupno dogovarjava za dejavnosti otrok v skupini.
Druga vzgojiteljica je v pomoč. Z vsemi pomočnicami imamo en sestanek na semester. S pomočnico v svoji igralnici imam sestanek enkrat na teden. Načrtujeva skupaj, poda mi ideje, mnenje, perspektivo in nato se jaz odločim. Mi je zelo v pomoč in delo je veliko lažje z dodatno osebo v sobi. Vidi veliko stvari in ima drugačen pogled na stvari. Dobro je imeti še eno mnenje. Vendar kot vzgojiteljica moram jaz narediti načrte in sprejemati odločitve.
J2 Skupaj se dogovarjava, tudi pomočnik pove, kaj želi, ga vprašam po mnenju. Ima odprte roke.
Pomočnica mora vedno opazovati. Nimam časa, da bi z njo imela posebne sestanke, vendar mora, ko jaz izvajam dejavnosti, vedno opazovati otroke ter jih opozoriti, če česa ne bi smeli početi.
Z3 Vzgojiteljica načrtuje letni delovni načrt, ki ga nato predstavi pomočnici.
Skupaj komunicirata in ga prilagajata. Vsak četrtek pa je srečanje vseh vzgojiteljic, da se pogovorijo o delu in otrocih.
Izmenjujeva si informacije skozi dan ali na koncu dneva, saj je veliko informacij. Pri načrtovanju aktivnosti mi pomaga, poda mnenje in strategije, ki jih lahko uporabiva.
Z4 Komunicirava glede poteka dneva.
Vsak četrtek pa je srečanje vseh
Vsak četrtek pa je srečanje vseh