PO IZVEDENI DEJAVNOSTI
Po izvedeni dejavnosti sem otrokom zastavila enako vprašanje kot pred dejavnostjo. Otroci so dogovorili, da so družine »lahko samo en očka in pa otrok, ker je mamica umrla, ali pa so velike družine z veliko otroki, lahko so tudi dvojčki. Tudi male so, takšna kot je moja, imam samo enega bratca.« Poznajo takšno, kjer »se mamica in očka ločita, pa je potem otrok pri obeh doma in ima svojo sobo pri obeh, kot jo imam jaz. Eni otroci gredo živeti tudi stran, ker grdo ravnajo z njimi. Lahko so velike ali pa majhne, ali pa sta dve mamici tudi.« Po pripovedovanju otrok so družine »velike in majhne, otroci gredo v nekaterih primerih živeti drugam, k drugim staršem, posvojijo jih, če se zgodi kakšna nesreča.« Po pripovedovanju enega petletnika je lahko
»veliko otrok ali pa malo. Če pa kdo od staršev umre, pa potem samo eden skrbi za tebe. Lahko so si zelo podobni ali pa so zelo različni med seboj.«
Pri primerjavi odgovorov otrok na vprašanje, kakšne družine poznajo, so otroci pred dejavnostmi odgovarjali, da poznajo enostarševsko družino, majhne družine, kjer je malo otrok, velike družine, kjer je veliko otrok, razširjene družine (babica in dedek živita zraven). Po dveh dejavnostih pa so otroci odgovorili, da poznajo velike in male družine, enostarševske družine, ki je lahko posledica smrti ali ločitve. Nekdo je povedal, da ima otrok pri ločenih starših dve sobi, pri vsakemu staršu eno. Znali so opredeliti lezbično družino inpovedati, da nekatere otroke posvojijo. Povedali so mi še, da so si lahko družinski člani med seboj podobni ali različni.
23 EVALVACIJA DRUGE DEJAVNOSTI
Ocenjujem, da je bila težavnost druge dejavnosti primerna za otroke. Na začetku sem opazila, da otrokom težavo predstavljajo njihovi naslovi, zato bo potrebno tu še malo povaditi. Morda bi se lahko igrali kakšno igro, kje sem doma, na način igre noč in dan, da bi morali otroci povedati svoj naslov, če ga ne bi vedel, bi izpadel oziroma se usedel na stol. Mojo pozornost je pritegnila tudi zadrega, ki so jo doživljali nekateri otroci ob predstavitvi svoje družine. Tu se mi zdi, da sem ravnala pravilno, saj sem jih spodbudila, naj povedo naglas, saj jih ostali otroci ne slišijo, če govorijo tiho. Malo sem spremenila tudi način štetja članov družin, saj sem ga naredila bolj dinamičnega. Sprva je bilo namreč mišljeno, da bodo otroci sedeli za mizo, potem pa smo se gibali po celi igralnici, delali počepe ipd. Dejavnost se mi je zdela primerna, saj sem stopnjevala zahtevnost. Najprej sta bili samo dve spremenljivki, potem pa sem začela dodajati še druge opise. Nekateri otroci so imeli malo težav, vendar jih je večina na koncu dejavnosti osvojila igro.
Opazila sem še, da so si otroci dobro zapomnili vsebino knjige, ki smo jo prebrali pri prvi dejavnosti. To je razvidno iz odgovorov, ki sem jih dobila po dejavnosti, saj so si zelo dobro zapomnili, kakšne družine obstajajo. Evalvacijo druge dejavnosti sem naredila sama.
24
5.3. Tretja dejavnost – dom in družina
PRIPRAVA
VRTEC: VRTEC MEHURČKI ENOTA: Moste
SKUPINA: Ribice
STAROST OTROK: 5-6 let
PODROČJE: DRUŽBA, UMETNOST TEMA: kje stanuje moja družina
CILJI: otrok dobiva konkretno izkušnjo z eno od oblik družine OBLIKE DELA: individualna, skupinska
METODE DELA: pogovor, razgovor
MATERIAL IN PRIPOMOČKI: listi, barvice
VLOGA ODRASLEGA: vodi dejavnost, predhoden dogovor za obisk knjižnice, predhoden dogovor s starši za obisk, pripravi material za risanje
VLOGA OTROKA: sodeluje pri dejavnosti, obisk knjižnice in prijateljeve hiše, riše
PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI
Pred izvedbo dejavnosti sem otroke povprašala, kje živijo družine. Odgovorili so mi, da v
»hišah, stolpnicah, poleti pa lahko v prikolici«, pa tudi v »hišah, zunaj, v bloku«, družine živijo tudi »na kamnih, v hiši, bloku ali pa v stolpu« in pa v »bloku, hiši, blizu gozda.«
IZVEDBA DEJAVNOSTI
UVODNA MOTIVACIJA
Po zajtrku sem otrokom povedala naslov, kjer živim. Povedala sem jim, da živim v hiši, ki sta jo zgradila moja starša. Nato sem vsakega od otrok vprašala, kje živi (hiša ali blok) in mu naročila, naj pove tudi, na katerem naslovu in v katerem kraju živi njegova družina.
25 DEJAVNOSTI
Za izvedbo te dejavnosti sem se morala za obisk predhodno najaviti v knjižnici in se dogovoriti s knjižničarko, da nam bo pomagala poiskati primerne knjige na našo temo. Dogovoriti sem se morala tudi z mamo dečka, h kateremu smo odšli na obisk.
Dejavnost smo začeli v vrtcu, tako da sem najprej jaz povedala, kje živim – v hiši, ki sta jo zgradila moja starša, in povedala naslov. Potem sem prosila otroke, da vsak pove svoj naslov in doda, ali živi v hiši ali bloku. Tistim otrokom, ki so potrebovali pomoč pri naslovu, sem pomagala. Otroke sem nato vprašala, kje po njihovem mnenju še lahko živimo, razen v hiši in bloku. Najprej se na vprašanje niso odzvali, zato sem jim pustila še malo časa za razmislek.
Oglasila se je punčka, ki je povedala, da je gledala po televiziji, da je nekdo živel v hotelu, na računalniku pa je gledala, da sta dvojčka živela na ladji. Nek fantek je ob tem dejal, da lahko živimo tudi v Bosni, tam ima namreč on svojo babico in dedka. Drugi fantek nam je povedal, da imata njegov dedek in babica vikend, da sicer ne ve, kje, se pa pogosto odpravita tja.
Zaključili smo s tem, da lahko ljudje živimo rna različnih koncih sveta, v različno velikih hišah, stanovanjih, včasih z nami živijo tudi stari starši, v stolpnicah, blokih, da imamo lahko tudi vikende. Vprašala sem jih, kdo ponavadi živi skupaj, kdo živi v hiši in odgovorili so mi, da mami in oči, sestrica, nekateri so omenili tudi babice, nek deček pa tudi svojega bratranca.
Otroke sem vprašala, kam naj se odpravimo, da bomo dobili gradivo o naši temi, da bomo o tem kaj prebrali ali si celo kaj ogledali. Potem ko so ugotovili, da je najboljše, da se odpravimo v knjižnico, sem jim povedala, da bomo danes poleg knjižnice obiskali tudi dom dečka, ki hodi v našo skupino, in da nas bo sprejela njegova mama. Dogovorili smo se, kako se bomo vedli, kaj lahko in česa ne smemo početi, ko smo pri nekom na obisku.
Ko smo se pripravili za odhod iz vrtca, oblekli in obuli, smo najprej odšli v knjižnico. Tam nas je sprejela knjižničarka in nam prijazno pokazala, na katerih policah lahko najdemo knjige o družinah in domu. Otroci so sami vzeli knjige, ki so se jim zdele zanimive in se posedli po kotičkih, kjer so jih prelistali in si jih tudi posodili med seboj. Dala sem jim nekaj časa, da so v miru lahko izbrali in pregledali vse knjige, ki so jim bile všeč. Dogovorili smo se, da si bomo najbolj zanimive knjige izposodili in jih postavili na ogled v bralni kotiček, ki bo postavljen tam, kjer bodo oni hoteli. Za tem smo se odpravili na obisk doma dečka iz naše skupine. Pred hišo smo ponovili pravila in neka punčka se je javila, da bi rada pozvonila na zvonec. Odšla je pozvonit in kmalu je vrata odprla mama dečka in nas sprejela. Pred vhodom smo se sezuli in slekli, deček pa nas je povabil v dnevno sobo. Otrokom je pokazal svoje igrače in hrčka, ki ga
26
je dobil za rojstni dan. Otroke je odpeljal tudi v svojo sobo, jim pokazal, kje spi in kje se v svoji sobi igra. Nato smo odšli nazaj v dnevno sobo in deček je dovolil otrokom, da se igrajo z njegovimi igračami. Opazila sem, da so bili otroci nekaj časa bolj tiho, vselej ko je deček prinesel igračo, pa so se vsi »zapodili« vanjo. Po krajšem obdobju so se razporedili po prostoru in se začeli lepo igrati. Videti je bilo, da uživajo, da jim je všeč.
Po prihodu v vrtec sem na mize odložila knjige, ki so jih otroci izbrali v knjižnici. Vprašala sem jih, kje bi radi imeli te knjige. Odgovorili so, da bi jih radi imeli v bralnem kotičku. Dogovorili smo se, da umaknem knjige, ki so trenutno v bralnem kotičku, da bodo lahko sami postavili knjige, ki smo si jih izposodili. Zatem smo se posedli za mize. Vprašala sem jih, če jim je bilo všeč, da smo šli na obisk k našemu prijatelju, in vsi so pritrdili. Nekaj otrok se je javilo, da bodo vprašali svoje starše, če lahko pridemo še k njim na obisk. Otrokom sem razdelila material za risanje in jim dala navodilo, da vsak na list papirja nariše najljubši prostor v njihovi hiši ali stanovanju, kjer se zadržuje največ, kjer se najraje igra, kjer mu je najbolj všeč. Največ otrok je narisalo dnevno sobo ali pa svojo sobo, nekaj pa jih je narisalo tudi dnevno sobo s kuhinjo.
Nato smo k vsaki risbi dopisali, kaj je narisano. Otroci so svoje izdelke nalepili pod izdelke, ki so že viseli na naši razstavi (slike naših družin). Sledila je prosta igra otrok.