Tretja dejavnost – dom in družina

PRIPRAVA

VRTEC: VRTEC MEHURČKI ENOTA: Moste

SKUPINA: Ribice

STAROST OTROK: 5-6 let

PODROČJE: DRUŽBA, UMETNOST TEMA: kje stanuje moja družina

CILJI: otrok dobiva konkretno izkušnjo z eno od oblik družine OBLIKE DELA: individualna, skupinska

METODE DELA: pogovor, razgovor

MATERIAL IN PRIPOMOČKI: listi, barvice

VLOGA ODRASLEGA: vodi dejavnost, predhoden dogovor za obisk knjižnice, predhoden dogovor s starši za obisk, pripravi material za risanje

VLOGA OTROKA: sodeluje pri dejavnosti, obisk knjižnice in prijateljeve hiše, riše

PRED IZVEDBO DEJAVNOSTI

Pred izvedbo dejavnosti sem otroke povprašala, kje živijo družine. Odgovorili so mi, da v

»hišah, stolpnicah, poleti pa lahko v prikolici«, pa tudi v »hišah, zunaj, v bloku«, družine živijo tudi »na kamnih, v hiši, bloku ali pa v stolpu« in pa v »bloku, hiši, blizu gozda.«

IZVEDBA DEJAVNOSTI

UVODNA MOTIVACIJA

Po zajtrku sem otrokom povedala naslov, kjer živim. Povedala sem jim, da živim v hiši, ki sta jo zgradila moja starša. Nato sem vsakega od otrok vprašala, kje živi (hiša ali blok) in mu naročila, naj pove tudi, na katerem naslovu in v katerem kraju živi njegova družina.

25 DEJAVNOSTI

Za izvedbo te dejavnosti sem se morala za obisk predhodno najaviti v knjižnici in se dogovoriti s knjižničarko, da nam bo pomagala poiskati primerne knjige na našo temo. Dogovoriti sem se morala tudi z mamo dečka, h kateremu smo odšli na obisk.

Dejavnost smo začeli v vrtcu, tako da sem najprej jaz povedala, kje živim – v hiši, ki sta jo zgradila moja starša, in povedala naslov. Potem sem prosila otroke, da vsak pove svoj naslov in doda, ali živi v hiši ali bloku. Tistim otrokom, ki so potrebovali pomoč pri naslovu, sem pomagala. Otroke sem nato vprašala, kje po njihovem mnenju še lahko živimo, razen v hiši in bloku. Najprej se na vprašanje niso odzvali, zato sem jim pustila še malo časa za razmislek.

Oglasila se je punčka, ki je povedala, da je gledala po televiziji, da je nekdo živel v hotelu, na računalniku pa je gledala, da sta dvojčka živela na ladji. Nek fantek je ob tem dejal, da lahko živimo tudi v Bosni, tam ima namreč on svojo babico in dedka. Drugi fantek nam je povedal, da imata njegov dedek in babica vikend, da sicer ne ve, kje, se pa pogosto odpravita tja.

Zaključili smo s tem, da lahko ljudje živimo rna različnih koncih sveta, v različno velikih hišah, stanovanjih, včasih z nami živijo tudi stari starši, v stolpnicah, blokih, da imamo lahko tudi vikende. Vprašala sem jih, kdo ponavadi živi skupaj, kdo živi v hiši in odgovorili so mi, da mami in oči, sestrica, nekateri so omenili tudi babice, nek deček pa tudi svojega bratranca.

Otroke sem vprašala, kam naj se odpravimo, da bomo dobili gradivo o naši temi, da bomo o tem kaj prebrali ali si celo kaj ogledali. Potem ko so ugotovili, da je najboljše, da se odpravimo v knjižnico, sem jim povedala, da bomo danes poleg knjižnice obiskali tudi dom dečka, ki hodi v našo skupino, in da nas bo sprejela njegova mama. Dogovorili smo se, kako se bomo vedli, kaj lahko in česa ne smemo početi, ko smo pri nekom na obisku.

Ko smo se pripravili za odhod iz vrtca, oblekli in obuli, smo najprej odšli v knjižnico. Tam nas je sprejela knjižničarka in nam prijazno pokazala, na katerih policah lahko najdemo knjige o družinah in domu. Otroci so sami vzeli knjige, ki so se jim zdele zanimive in se posedli po kotičkih, kjer so jih prelistali in si jih tudi posodili med seboj. Dala sem jim nekaj časa, da so v miru lahko izbrali in pregledali vse knjige, ki so jim bile všeč. Dogovorili smo se, da si bomo najbolj zanimive knjige izposodili in jih postavili na ogled v bralni kotiček, ki bo postavljen tam, kjer bodo oni hoteli. Za tem smo se odpravili na obisk doma dečka iz naše skupine. Pred hišo smo ponovili pravila in neka punčka se je javila, da bi rada pozvonila na zvonec. Odšla je pozvonit in kmalu je vrata odprla mama dečka in nas sprejela. Pred vhodom smo se sezuli in slekli, deček pa nas je povabil v dnevno sobo. Otrokom je pokazal svoje igrače in hrčka, ki ga

26

je dobil za rojstni dan. Otroke je odpeljal tudi v svojo sobo, jim pokazal, kje spi in kje se v svoji sobi igra. Nato smo odšli nazaj v dnevno sobo in deček je dovolil otrokom, da se igrajo z njegovimi igračami. Opazila sem, da so bili otroci nekaj časa bolj tiho, vselej ko je deček prinesel igračo, pa so se vsi »zapodili« vanjo. Po krajšem obdobju so se razporedili po prostoru in se začeli lepo igrati. Videti je bilo, da uživajo, da jim je všeč.

Po prihodu v vrtec sem na mize odložila knjige, ki so jih otroci izbrali v knjižnici. Vprašala sem jih, kje bi radi imeli te knjige. Odgovorili so, da bi jih radi imeli v bralnem kotičku. Dogovorili smo se, da umaknem knjige, ki so trenutno v bralnem kotičku, da bodo lahko sami postavili knjige, ki smo si jih izposodili. Zatem smo se posedli za mize. Vprašala sem jih, če jim je bilo všeč, da smo šli na obisk k našemu prijatelju, in vsi so pritrdili. Nekaj otrok se je javilo, da bodo vprašali svoje starše, če lahko pridemo še k njim na obisk. Otrokom sem razdelila material za risanje in jim dala navodilo, da vsak na list papirja nariše najljubši prostor v njihovi hiši ali stanovanju, kjer se zadržuje največ, kjer se najraje igra, kjer mu je najbolj všeč. Največ otrok je narisalo dnevno sobo ali pa svojo sobo, nekaj pa jih je narisalo tudi dnevno sobo s kuhinjo.

Nato smo k vsaki risbi dopisali, kaj je narisano. Otroci so svoje izdelke nalepili pod izdelke, ki so že viseli na naši razstavi (slike naših družin). Sledila je prosta igra otrok.

Slika 3: Naš prijatelj nas je povabil v svojo hišo (lastni vir) Slika 4: Obisk na domu (lastni vir)

27

Slika 5: Med igro nam je prijatelj pokazal svojega hrčka (lastni vir)

PO IZVEDBI DEJAVNOSTI

Po izvedbi tretje dejavnosti sem otrokom zastavila enako vprašanje kot pred dejavnostjo. Otroci so na vprašanje, kje živijo družine, odgovorili, da v »hiši ali pa v bloku, stolpu, pa na morju«, pa tudi »v hiši ali pa stanovanju, pa v lesenih hišah«, »v hiši, bloku ali pa je v hiši več nadstropij in imajo še vrt« in pa »v hiši, pa bloku, pa v stolpu, pa blizu gozda.«

Pri vprašanju, kje živijo družine, pred in po dejavnosti nisem zaznala nekega velikega odstopanja med odgovori pred in po dejavnosti. Vrtec, kjer sem opravljala dejavnosti, je na vasi, velika večina otrok pa živi v hiši. Nekateri otroci, ki imajo stare starše v mestih, so mi povedali, da lahko živijo tudi v stolpnicah. Njihovi odgovori so bili v večini enako, da torej živijo v hiši ali bloku. Zanimiv mi je bil odgovor, da lahko živijo v prikolici. Razlaga tega odgovora pa je bila, da nekateri med počitnicami hodijo na morje in takrat živijo v prikolici.

EVALVACIJA TRETJE DEJAVNOSTI

Pri tretji dejavnosti so bili otroci zelo aktivni in so dobili konkretne izkušnje. Najprej smo obiskali knjižnico,kjer so sami iskali knjige, potem pa je sledil obisk prijateljevega doma, kjer so lahko videli, kje živi njihov prijatelj, kakšna je njegova soba, ipd. Menim, da je bila dejavnost primerna za otroke, saj je konkretna izkušnja za otroke zelo pomembna in si na ta način veliko več si zapomnijo oziroma se naučijo. Nekaj otrok je bilo tako navdušenih, da so nas hoteli povabiti v svoj dom. Želeli so pokazati, kje živijo, kar mi je dalo vedeti, da jim je bilo všeč in bi radi ponovili tovrstne obiske. To bi lahko uporabila kot mesečno temo ali projekt, tako da bi

28

lahko redno obiskovali domove otrok. Tisti, ki pa jih zaradi različnih razlogov ne bi mogli obiskati, pa bi lahko v vrtec prinesli posnetek svojega doma. Snemali bi starši s pomočjo mobilnega telefona, posnetek pa bi si potem skupaj ogledali v vrtcu. Opazila sem še, da so se otroci kar nekaj časa zadrževali pri slikah prostorov, ki so jih narisali in se pogovarjali o njih.

Še vedno pa so se pojavljale težave pri naslovih. Evalvacijo sem napisala sama, brez pomoči vzgojiteljice.

29