5.7 Primerjava testa Ocena artikulacije govora ter preizkusa
5.7.1 Enakosti in razlike med testoma
Oba testa sta sestavljena iz raznih sličic, s katerimi se pridobiva iskane besede. Glede na to, da se testira mlajše otroke do 7. leta starosti, besede niso napisane, ampak so sestavljene iz sličic.
Pri obeh testih se v večini išče besede, s katerimi se otrok srečuje v vsakdanjem življenju.
139
Zaslediti je tudi glavno nit zaporedja soglasnikov. Oba imata namreč cilje soglasnike inicialno, medialno in finalno.
Pri obeh so prisotne: balon, metla, dim, lev, avto, list, drevo, zvezda, fižol, žaba, roka, ura, ključ, gumb(i), očala, nos, miza, škarje, hruška, nogavica/e, banana in slon, medtem ko so druge besede specifične.
Testa sta enaka tudi v prevladovanem številu zlogov v besedah. To so dvozložne besede, kar pa kaže na to, da so le-te najbolj pogoste v slovenskem jeziku.
Razlikujeta pa se ravno v tem, da je pri testu Globačnikove zaporedje besed točno določeno (najprej otrok pove besedo, ki ima inicialno soglasnik, nato medialno, na koncu pa finalno), pri našem preizkusu pa zaporedje sličic lahko prilagajamo vsakemu otroku posebej – zaporedje ni nujno določeno, veliko je enozložnic in vseh besed je več.
Razlika je tudi ta, da se pri testu Globačnikove pri posamezni besedi gleda le en glas, pri preizkusu, narejenem v mednarodnem projektu, pa se pri posamezni besedi gleda celotno prilikovanje, vpliv določenih skupin glasov na nek glas, kako otrok izreče posamezne soglasnike in soglasniške sklope. Ne samo, kako otrok izreče določen iskani glas, ampak tudi, kako ga izreče ob prilikovanju z ostalimi soglasniki (in ne samo samoglasniki) – test je nelinearen in se zasleduje procese, ki se dogajajo, test Ocene artikulacije govora pa je linearen (gleda se omisijo, substitucijo in distorzijo posameznega glasu).
Če analiziramo celoten test, narejen v sklopu mednarodnega projekta, opazimo, da za določene zveneče glasove na finalni poziciji ni besed. To pa zato, ker smo že predhodno vedeli, da zveneči glas na koncu postane nezveneči. Tako manjkajo besede, ki bi imele finalno glas /b/ ter glas /z/. Finalno postavljen glas /ž/ se spremeni v /š/, glas /g/ v glas /k/, pri finalno postavljenem glas /j/ se le-ta spremeni v /i/, pri finalni postavitvi glasu /v/ pa se tudi le-ta spremeni v glas /u/. Manjka pa nam tudi beseda, ki bi imela finalno postavljen glas /f/.
Test Ocene artikulacije govora je vsekakor uporaben. Logoped pri opazovanju artikulacije opazuje še ostale značilnosti govornih organov (čeljusti, ustnice, jezične konice, dihanje, trdo nebo) in jih zapiše v (za-to) pripravljen prostor na testu, kar pa posredno opazujemo pri preizkusu mednarodnega projekta (ob govoru otroka si beležimo, kar opazimo), ob analizi glasov in soglasniških sklopov pa določeno obliko izgovorjave natančneje določimo.
Če povzamem, imata oba testa svoje dobre in slabe lastnosti. Če potrebujemo hiter test same
140
artikulacije govora otroka, potem vzamemo Globačnikin test Ocena artikulacije govora, če pa želimo natančnejši vpogled v dogajanje s fonološkimi procesi, uporabimo preizkus mednarodne študije, ki pa je daljši in zahteva več natančnosti.
Prav tako nam test Ocena artikulacije govora zadosten za opazovanje soglasnikov v zvezi s samoglasniki, ko pa nas zanimajo še soglasniški sklopi, pa uporabimo naš preizkus.
5.8 Težave pri analizi in zapisovanju govora ter reševanje le-teh
Med pisanjem in analizo podatkov v e-obliki sem naletela na kar nekaj težav.
Najprej naj omenim, da za slovensko populacijo programa za transkripcijo še nekako nimamo. Z mentorico sva presodili, da bi najinim kriterijem (zapisovanje govora v e-obliki ter nato končna analiza podatkov) najbolj ustrezal program Phon29 (ki pa ustreza angleško govorečim). Ko sem ga začela uporabljati, sva ugotovili, da je program še v nastajanju (leto 2010) in je torej še težko uporaben. Današnja različica programa je že nekoliko boljša, vendar je potrebno sodelovanje s prof. M. B. Bernhardt (vodja mednarodega projekta). Poiskali sva druge programe. Ker ga nisva uspeli dobiti oz. poiskati, sem se odločila, da bom bazo podatkov in analizo naredila v Excel-u.
Naslednja težava je bila, da, glede na to, da je tipkanje lažje, ko imaš pomoč, sem si pomagala z IPA Typing Assistant. In spet ni šlo tako, kot sem pričakovala. Program sicer nudi pomoč pri tipkanju, vendar ne vsebuje simbolov za moteni govor (npr. interdentalni glas /s/). Tako sem zopet iskala boljšo rešitev – pri zapisovanju govora brez motenj sem uporabila prej omenjeni program Typing Assistant, ko pa sem imela zapisovanje motenega govora, sem le-tega zapisala v program Phon in nato kopirala v tabelo.
Težava je namreč že, da se tabele, ki so vključene kot pomoč v različnih programih, razlikujejo med seboj tako v interpretaciji določenega glasu, kot tudi pri samem zapisovanju simbola za nek glas. Tako se tabela v programu Phon razlikuje od tabele, ki mi je bila vodilna – IPA oz. The Internetional Phonetic Alphabet (2005)30.
29 http://phon.ling.mun.ca/phontrac/wiki/
30 http://www.langsci.ucl.ac.uk/ipa/ipachart.html
141
Pri IPA tabeli je navkljub objektivizaciji še vedno prisotna velika variabilnost ter, da je osnovana na angleških govorcih in ne za posamezen narod. V slovenščini je (še) nimamo.
Pomanjkljivost se pokaže kot majhne razlike v sami analizi, ki pa so vseeno zelo pomembne.
Tako sem med zapisovanjem naletela na težavo, da določenih glasov slovenskega jezika nisem znala napisati. Težavo sem reševala s kombiniranjem različnih simbolov – najbolj primerno za določeno izgovorjavo.
Naslednja težava, ki sem jo poskušala rešiti, je bila v preimenovanju fonoloških procesov iz angleščine v slovenščino. Zaenkrat se terminologija na tem področju še razvija. Tako sem poskušala s poslovenjenjem kar čimbolje približati imenovanje pomenu fonološkega procesa.
142
6 6 Sklep
Otroci gredo skozi odraščanje po določenih stopnjah govornega in jezikovnega razvoja, kjer naletijo na marsikatere težave in motnje. Da bi preverili, na kateri stopnji je otrok, uporabljamo različne teste.
V tujini imajo več različnih testov za preverjanje artikulacije govora (Goldman-Fristoe Test of Articulation, CAAP test, Peabody Picture Vocabulary test, ipd), vendar ti testi niso primerni za naš jezik zaradi razlikosti med samimi jeziki, fonemi ter naglasi.
Pri nas je za razvoj artikulacije trenutno v uporabi test Ocena artikulacije govora, ki temelji na linearni fonologiji (opazuje samo določen glas).
Nas pa je zanimalo, kaj se dogaja še v medsebojnem vplivanju glasov, torej področje nelinearne fonologije.
V diplomskem delu smo se odločili, da s pomočjo preizkusa mednarodnega projekta Cross-Linguistic study of proctracted phonological (speech) development in children preverimo dogajanje na fonološkem nivoju pri otrocih pred vstopom v šolo. Ugotovili smo podobno dogajanje na področju razvoja glasov ter prisotnosti fonoloških procesov, kot ga opisujejo različni tuji avtorji – podoben razvoj glasov pri slovenskih otrocih kot razvoj glasov pri primerljivih jezikih, prisotnost fonoloških procesov pri slovenskih otrocih pa je tudi primerljiv s fonološkimi procesi otrok iz drugih držav.
Preizkus mednarodnega projekta bi nam lahko služil kot hiter presejalni test (npr. za vstop v šolo). Iz vsake skupine besed bi izbrali po 2 ali 3 besede, pri katerih bi ugotavljali primernost izgovorjave glede na starost. Kriterij izbranih besed bi bil, da je beseda otroku čim bližja (z njo bi se moral srečevati vsak dan) ter da vsebuje predvsem sičnike in šumnike ter vibrant /r/
(pred vstopom v šolo naj bi bili tudi ti glasovi že osvojeni). Te besede bi si sledile po težavnosti od zelo težkih in dolgih (npr. brisača, helikopter), do težjih in dolgih (mehurčki, špageti, hruška), srednje težkih (igrišče, pomaranča, šola), lahkih (gugalnica, očala, čebela) in zelo lahkih (mleko, juha, balon).
143
Glede na to, da je test Ocena artikulacije govora pogost v uporabi, stremimo k temu, da bi se tudi preizkus, ki temelji na nelinearni fonologiji, začel tako uporabljati.
Čeprav je preizkus dolg tako za odgovarjanje (obsega 101 besedo) kot tudi za nadaljno analizo dobljenih rezultatov, se je izkazal kot zelo natančen instrument za preverjanje fonoloških procesov. Pomemben je namreč, ker upošteva naglas v besedi, vplivanje fonema na drugi fonem ter celoten koncept besede. Ob zaključeni analizi tako pridemo do pomembnih podatkov o otrokovem razvoju, s katerimi si lahko pomagamo pri razumevanju motenj pri otrocih kot tudi pri načrtovanju terapij.
Tako so pozitivne strani testa upoštevanje celotnega koncepta besed, zelo natančen vpogled v otrokov fonološki razvoj ter pomoč pri načrtovanju terapije.
Za razmisliti pa bi bilo o dolžini preizkusa (ter ga skrajšati), saj nekateri otroci ne zdržijo dolgo časa, o strojni ter programski opremi, ki bi skrajšala samo analiziranje podatkov.
144
145
7 7 Literatura in viri
American Speech-Language-Hearing Association (ASHA) (1997 – 2012). Childhood Apraxia of Speech. Pridobljeno 3.3.2012:
http://www.asha.org/public/speech/disorders/childhoodapraxia/.
Armstrong, E. (2005). IPA tabela 2005. Pridobljeno 1.11.2010:
http://www.yorku.ca/earmstro/ipa
Bajec, A. (1994). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Barlow, J.A. (1999). Optimality theory in Phonological Acquisition. Journal of Speech, language and Hearing Research, Vol. 42, 1482 – 1498.
Bernhardt H., B. in Stemberger, J. P. (1999). Workbook in Nonlinear phonology for Clinical application. Texas, Austin: Pro-Ed.
Clark, J. E., Yallop, C., Fletcher, J. (2007). An introduction to phoneticsand phonology, 3.
edition. Oxford: Blackwell Publisher.
Dodd, B. (2006/2007). Children's acquisition of phonology. Differential diagnosis and treatment of children with speech disorder. 2. edition, 24 – 43. Chicester: Whurr.
Globačnik, B. (1999). Ocena artikulacije govora. Ljubljana: Centerkontura.
Grobler, M. (1980). Razvoj govora. Knjiga za vsak dom, 2. knjiga, 166 – 170.
Grobler, M. (1985). Govorni razvoj, razvojne težave in govorne motnje. Zdravstveni obzornik, 190 – 197.
Ingram (2001). Whole-word Approach to Phonological Analysis. Language, Speech and Hearing Services in Schools. Vol. 32, 277 – 280.
Jurgec, P. (2007). Novejše besedje s stališča fonologije – primer slovenščine. Doktorska dizertacija, Norveška: University in Tromso.
Kaye s sod. (1985). The internal structure of phonological elements: a theory of charm and government. Phonology Yearbook 2. Great Britain:Cambridge University Press.
Kaya, T., Tasci, S., Atakay, S., Devrim, K. (2009). Phonological Development in Child Language. Pridobljeno 20. 12. 2010: http://www.slideshare.net/samettasci/phonological-development-in-child-language-1206135
Kirshner, H. S. (2002). Behavioral Neurology: Practical science of mind and brain, 2.
146 edition. USA: Elsevier Health Sciences.
Kranjc, S. (1992). Otroški govor. Jezik in slovstvo, št. 38, 19-28.
Leksikon Cankarjeve Založbe (5. ponatis). (1987). Ljubljana: Cankarjeva Založba.
Liberman, M. (2011). Stages of language acquisition in children. Pridobljeno 4.1.2012:
http://www.ling.upenn.edu/courses/ling001/acquisition.html
Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič M. (2001). Razvojna psihologija: izbrane teme. Ljubljana:
Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, Zupančič, Fekonja in Kavčič. (2003). Kurikulum za vrtce: učinki na področju komunikacije in socialnoemocionalnega razvoja otrok. Sodobna pedagogika, 5, 48 – 73.
Marjanovič Umek, L. et al. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut filozofske fakultete.
Marušič, F. (2008). Splošno jezikoslovje – FONOLOGIJA. Pridobljeno 10. 12. 2011:
www.ung.si/~fmarusic/ung/uvodvjez/.
Merkel-Piccini, R. (2001). Phonological Processes. Pridobljeno 27. 5. 2011:
http://www.ccsd66.org/Montes%20Website/23_phonological_processes.pdf Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Podvršnik A. s sod. (2008-2010). Slovenščina za triletne šole. Pridobljeno 29.12.2011:
http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-triletne-sole/jezik-in-besedilne-vrste/glasoslovje/jezikovni-sestav/govorila/
Skinner, B.F. (1957). Verbal Behavior. United States: Copley Publishing Group.
Srebot Rejec, T. (1975). Začetni in končni soglasniški sklopi v slovenskem knjižnem jeziku.
Slavistična revija, letnik 23, 3-4, 289 – 320.
Stackhouse, J. (1992). Developmental verbal dyspraxia I: A review and critique. International Journal of Language & Communication Disorders 27, 19–34.
Toporišič, J. (2000). Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Unuk, D. (2003). Zlog v slovenskem jeziku. Ljubljana: Rokus.
Wikipedia – The Free Encyclopedia. Pridobljeno 9.11.2010 : http://en.wikipedia.org/wiki/Phonological_development
147
Wikipedia – The Free Encyclopedia. Pridobljeno 10.12.2011:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonetika, http://sl.wikipedia.org/wiki/Fonologija.
Williamson, G. (2008). Speech Therapy Information and Resources. Pridobljeno 17.12.2011:
http://www.speech-therapy-information-and-resources.com Wikipedia – The Free Encyclopedia. Pridobljeno 4.1.2011:
http://en.wikipedia.org/wiki/Slovene_language.
148
149
8 8 Priloge
• Transkripcija vseh besed
o za starost od 3,5 do 4,5 let o za starost od 4,6 do 5,5 let o za starost od 5,6 do 6,5 let
• Grafi analize soglasnikov
• Grafi analize soglasniških sklopov
• E-povezave za fonetiko, fonologijo in transkripcijo govora
3,5 - 4,5
zapis avtoavtoavtoavto balonbalonbalonbalon bananabananabananabanana blagajnablagajnablagajnablagajna brisačabrisačabrisačabrisača starost/izgovorjava aaaa::::u̯u̯u̯u̯totototo ba'lo:nba'lo:nba'lo:nba'lo:n ba'na:naba'na:naba'na:naba'na:na blablablabla''''gagagaga::::i̯i̯i̯i̯nananana bɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧabɾi'sa:ʧa/bri'sa:ʧa
3l 6m 17d a:u̯to ba'lo:n ba'lo:n bə'na:na bə'ga:ɲja ba'ga:ɲja pʃa:ʧa
3l 9m 17d a:u̯t̪ə ba'ɭo:n b̤a'na:na pa'na:na blə'g̥a:i̯na pla'ga:i̯na pi't̪a:t̪a
3l 10m 14d a:u̯t̪o ba'lo:n ba'nã:nã bi'ga:na bli'ga:i̯na bli'sˡa:ʦˡa
3l 11m 3d a:u̯t̪o ba'lo:n ba'na:na a'ga:i̯na blə'ga:i̯na bɾi'ɕa:ʧ̜a
3l 11m 15d a:u̯t̪o a:u̯to ba'lo:n ba'lo:nʨək ba'na:na blə'ga:i̯na bli'sa:ʧa
4l 6d a:u̯to ba'l̼o:n ba'na:na blə'ga:i̯na blə'ga:i̯na bəɾi'sa:ʧa
4l 24d a:u̯to bə'lo:n bə'lo:n ba'lo:n bə'lo:n bə'na:na mə'gai:na bə'lga:lna bə'ɕa:ʨa bi'ɕa:ʨa bə'ɕa:ʨa
4l 1m a:u̯to ba'l̪o:n ba'lo:n bana'na: ba'na:na blə'ga:i̯na blə'ga:i̯na bli'ɕa:ʨa
4l 1m 26d a:u̯to ba'lo:n ba'lu:n ba'lu:n bə'na:na blə'ga:i̯.n̤a̤ 'bla:gai̯na bɾi'ɕa:ʨa
4l 1m 27d a:u̯to 'a:u̯to ba'lo:n ba'lo:n bə'na:na̰ blə'ga:i̯na bəi'θa:ʧa bi'sa:ʧa
4l 2m 2d a:u̯to ba:lon ba'lo:n ba:nana ba'na:na blə'ga:i̯na bla'ga:i̯na bɹi'ɕa:ʨa
4l 3m 18d a:u̯to be'lo:n ba'lo:n be'na:na bla'ga:i̯na bɾi'ɕa:ʨa
4l 3m 24d a:u̯to 'a:u̯to pə'lo:n ə'lo:n pa'lo:n pa'na:na ba.'na:na ba'na: 'ba:nana 'pa:nana pa'ga:ɲja pi'ɕa:ʨa pi'ɕa:ʨa
4l 3m 24d a:u̯to 'a:u̯tobə ba'lo:n ba'lo:n ba'na:na ba'na:na bla'ga:i̯na bla'ga:i̯na bɾi'ɕa:ʨa
4l 4m 16d a:u̯t̪o ba'lo:n ba'tlo:n ba'na:na bla'ga:i̯na bli'ɕa:ʨa b.li'ɕa:ʧa
4l 4m 27d au̯:t̪o ba'l̪o:n bə'na:na blə'ga:i̯na bli'ɕa:ʨa bli'ɕɕa:ʧa
4l 5m 14d a:u̯to ba'lo:n ba'na:na blə'ga:i̯na bɾi'sa:ʧa
buča buča buča
buča cestacestacestacesta čebelačebelačebelačebela črnčrnčrnčrn darilodarilodarilodarilo deždeždeždež dimdimdimdim bu:ʧa
bu:ʧabu:ʧa
bu:ʧa 'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta'ʦe:sta ʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:laʧə'be:la/ʧɛ'be:la ʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rənʧə:ɾən/'ʧə:rən da'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:loda'ɾi:lo/da'ri:lo dəʒdəʒdəʒdəʒ////dəʃdəʃdəʃdəʃ////''''ddddəʒ̥əʒ̥əʒ̥əʒ̥ di:mdi:mdi:mdi:m bu:ʧa 'pu:ʧ̜a 'bu:ʧa 'bu:ʧ̜a ʨe̥:ʃta 'ʨe:ɕta ʧə'be:la ʧə'be:la ʧə:lən 'ʧə:lən 'ʧə:lən də'li:lo da'li:lo dəɕ di:m d̪i:m
bu:t̪a 'bu:t̪a t̪e:t̪a t̪e'be:la t̪ə::n t̪ə:ln ta'i:o d̪ət̪ dim
pu:ʦˡa 'bu:ʦˡa 'ʨe:ɕta ʦˡe'be:la 'ʦˡə:lən da'li:lo dəsˡ ti: di:m
'bu:ʨa 'ʦe:sta ʨe'be:la ʨə:ɾə̥n̥ da'ɾi:lo də:s gi:m
bu:tɧa 'ʦe:sta ʨə'be:la ʧ̜ə:ɽne 'tʂə:ɾne ta'ɽi:lo də:ʃ di:m
'bu:ʧa 'ʦe:sta ʧɛ'be:la 'ʧə:rne da'ri:u də:ʃ di:m
bu:ʨa ʨe:ɕta ʨɛ'be:la ʨə'be:la ʨə:lən də'li:lo dəɕ di:m
vu:ʧa 'bu:ʧa ʨe:ɕta ʧə'be:la 'ʧə:lən da'li:la de:ʃ di:m
bu:ʧa̤ 'bu:ʧa t̪θe:st̪a 't̪θe:θta̤ ʧə'be:la 'ʧə:ɾən da'ɽi:lo də:ʃ də:ʃ də:ʃ di:m
bu:ʨ̜a 'bu:ʨa t̪θe:st̪a ʧə'be:la ʧə::n d̪ə'i:lo dəʃ̜ d̪i:mə
bu:ʧa 'ʦe:sta ʧə'be:la ʧʃə'be:la ʧə'be:la 'ʧə:lən 'ʧə:ɾən da'ɾi:lo da'ɾi:lo də:ɕ di:m
'bu:ʨa 'ʨe:ɕta ʨɛ'be:la ʨə:lən da'ɾi:lo dəɕ d̪i:m
'pu:ʨa 'ʨe:ɕta ʨ̹ə'be:la ʨ̹ə'pe:la ʦə:lən 'ʦə:lən a'li:lo tai'lo: ka'i:lo tes di:m
bu:ʧa 'ʦe:sta ʨɛ'be:la 'ʧə:ɾən da'ri:lo də:ʃ: di:m
bu:ʧa 'bu:ʧa 'ʨe:ɕta ʧɛ'be:la ʧə:lə̥n̥ 'ʧə:lən də.'li:.lo dəʃ d̪im
bu:ʧ̼a bⁿ.'bu:ʧa ʨe:ɕta ʧə'be:la ʨ̹ə'be:la ʧə'be:la ʨə'be:la ʨɕə:ɽən 'ʧʃə::n da'ɾi:la deɕ dim tim
pu:ʧa 'bu:ʧa t̪θe:θta ʧɛ'be:la ʧə:ɾən da'ɾi:lo dəʃ dim
dolg dolgdolg
dolg drevodrevodrevodrevo dvadvadvadva fižolfižolfižolfižol glavaglavaglavaglava gnezdognezdognezdognezdo gradgradgradgrad dododo
do::::ugugugug////''''dodododo::::ug̥ug̥ug̥ug̥////''''dodododo::::ukukuk////''''doukdododo::::ukʰukʰukʰukʰ////''''dododo::::uxdouxuxux dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo:dɾɛ'vo:/drɛ'vo: dva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋadva/'dʋa fifififi''''ʒoʒoʒoʒo::::u̯u̯u̯u̯ 'gla:va'gla:va'gla:va'gla:va 'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo'gne:zdo gɾadgɾadgɾadgɾad////''''gɾgɾgɾad̥gɾad̥ad̥////gɾatad̥gɾatgɾat////''''gradgɾatgradgradgrad////''''grad̥grad̥grad̥////''''ggggrrrraaaattttgrad̥
do:uk vo: vo: a'vo: dʋa dva fʒou̯ fʒo:u̯ f̬i'ʒo:u̯ bla:va gⁿne:ʑdo gla:t gla:t̪
do:ukʰ 'do:uk tlɛ'vo: t̪ɛ'vo: dva fi'd̪ðo:u̯ fi'd̪o:u̯ kla:va kⁿne:d̪o ki'ja:t̪ kəat̪
do:uk dəvə'o: dʋa: dʋa: dəve: pi'sˡo:u̯ 'gla:ʋa gne:ʑdo 'gne:ɕda kə'la:t̪
do:uk dɾɛ'vo: dva: dva: fi'ʑo:u̯ fi'ʑo:u̯ gla:va gne:zdo gɾa:t̪
do:uk dəɽ'vo: dəɽ'vo: də'lvo dva fi'ʑo:u̯ gla:va gne:ðda gɽa:t
do:uk də'ɾvo: dva fi'ʒ̜o:u̯ gla:va gne:ðdo gə.gra:t
do:uk̥ 'do:uk dɛ'vo: dɛ'vo: bəva bva bəva: pi'ʑo:u̯ pi'ʑo:u̯ ga:va 'g̥la:va 'gla:va gne:ʑdo gla: gla:t̪
do:uk 'do:uk dlɛ'vo: dva: dva: fi'ʒo:u̯ gla:va gne:zdo gla:t̪ gla:t̪
'do:ukʰ dɾɛ'vo: dəva: pi'ʒo:u̯ fi'ʒo:u̯ gˡla:va gⁿne:ðdo 'gne:ðdu gɽat
do:uk d̪əe'vo dva: dva: fi'ʒ̜o:u̯ 'gla:va gne:ðd̪u 'gne.e:zdo 'gⁿne:ðd̪o gəat̪ gəa:
do:uk 'doukʰ drɛ'vo: drɛ'vo: dva fi'ʃʒo:u̯ fi'ʑo:u̯ fi'ʒo:u̯ fi'ʒo:u̯ gla:va g̥ne:zdo 'gne:zdo gra:t gra:t
do:ugi 'do:ugi 'do:uk dəɾɛ'vo: dva fi'ʑo:u̯ gla:va gne:ʑda 'gne:zdo gɾat
to:uk 'do:uk tɛ'lo: tɛ'ʋo: tʋa tua xu'ɕo:u̯ xi'so:u̯ ka:va 'ka:ʋa 'ka:ʋa ke:xo 'kne:so kəat̪
do:uk 'do:uk 'do:uk drɛ'vo: tɾɛ'vo: dva: dva fi'ʒo:u̯ 'gla:ʋa gne:zda 'gne:ʑdno gər.gra:t
do:ukə d̪əlɛ'vo: d̪əlɛ'vo: dva: fi'ʒo:u̯ 'gla:va gne:ʒ̜da 'gne:ʒ̜do gə.'la:t̪
'do:ukʰ dɽɛ'ʋo: dva: fi'ʑo:u̯ 'gla:ʋa gne:ðdo 'gne:ðdo gɽa:t̪
d̪o:ukʰ dʲɛ'vo: dva fi'ʒo:u̯ gla:va 'gla:va gne:θdo grat
gugalnica gugalnica gugalnica
gugalnica gumbgumbgumbgumb helikopterhelikopterhelikopterhelikopter hišahišahišahiša hladilnikhladilnikhladilnikhladilnik
gu'ga:lniʦa gu'ga:lniʦa gu'ga:lniʦa
gu'ga:lniʦa gumbgumb////''''gumb̥gumbgumbgumb̥gumb̥gumb̥////gumpgumpgumpgump xɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptərxɛli'ko:ptəɾ/xɛli'ko:ptər 'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa'xi:ʃa xla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnikxla'di:lnik
u'ga:lənʨe bugalə'nʨa: ə'ga:lniʨa gu:mp gu:mp xo:ptəl 'xo:ptəl 'xo:ptəl ʃi:ʃa 'xi:ʃ̜a gi:lnik
gu'ga:lnit̪a gu:mpʰ xeli'xo:ptej ,xe:li'xo:ptel 'xi:t̪a xla'dˡi:lnikʰ
gu'ga:lənʨa ku:mp xeli'ko:ptel xi:sˡa 'xi:ʃˡa xla'd̪i:lnik
...'ga:lənʦa go'ga:lənʦa gu:mp əxeli'ko:pt̪eɾ 'xi:ʃ̜a xla'd̪i:lnik
gu'ga:lnitθa gu:mbek xeli'ko:ptəɽ li'xo:ptəɽ xi:ʃ̜a 'xi:ʃ̜e xlə'd̪i:lnik
gu'ga:lnit̪θa gu'ga:lnit̪θa ku:mp xeli'ko:pteɻ xi:ʃa 'xi:ɕa xla'd̪i:lnik xla'd̪i:lnik
gu'ga:lniʨa gu:mpke 'gu:mbek 'gumb 'gu:mp xo:ptel 'xo:ptel li'xo:ptel 'xo:ptelə xɕi:ɕa ɕi.'ʂi:ɕa xə'ld̪i:lnik
u'ga:lniʨe gu'ga:lniʨa gu:mpʰ gu:mp xeli'xo:pteɭ xeli'xo:pteɭ xi:ʃa xlə't̪i:lnik xla'd̪i:lnik
gu'ga:lnit̪θa gu:mp 'gu:mbe xeli'ko:pteɾ 'xi:ʃ̜a xla'd̪i:lnik
gu'ga:lənt̪θe gu'ga:lənt̪θa ku:mp ,xali'xo:ptə:: xi:ʃ̜a 'xi:ʃa 'xi:ʃa xla'd̪i:lnik
gu'ga:lniʦa gu'ga:liʦa gmu:mpʰ gu:mp gu:mpʰ xeli'ko:pteɾ xeli'ko:ptər xeli'ko:pter xeli'ko:ptər xi:ʃa 'xi:ɕa 'xi:ɕa xla'di:lnikʰ
go'ga:l̪niʨe gu'ga:l̪niʨa gu:mbek 'gu:mp xeli'xo:pteɾ xi:ɕa 'xi:ɕa xl̪e'd̪i:l̪nik
ku'ga:liʦa ku'ga:lniʦa ku:mpʰ əxə:pəɕ xəli'xo:pkəl lə'xo:pkəl teli'xo:pkəl xi:ɕa 'xi:ɕa la't̪i:lnik xa'ti:lnik
gu'ga:lənʦe u'ga:lənʦe gu'ga:lnəʦa gu:mp xeli'ko:pteɾ xiʃa 'xi:ʃa xla'd̪i:lnik xla'di:lnik
gu'ga:lənʦe u'ga:lənʦe gu'ga:lnəʦa gu:mp xeli'ko:pteɾ xiʃa 'xi:ʃa xla'd̪i:lnik xla'di:lnik