5.3 Zaklju č ek
5.3.1 Interpretacija rezultatov fonoloških procesov v strukturi
Pri opazovanju fonoloških procesov v strukturi za glasove vidimo, da precej izstopa pri vseh skupinah poenostavljanje soglasniških skupin (z različnimi kombinacijami). Pri tem fonološkem procesu je videti, da najbolj izstopata mlajša (od 3,5 do 4, 5 let) ter srednja (od 4,6 do 5,5 let) skupina. Poenostavljanje soglasniških skupin se kaže tudi v starejši skupini, vendar v manjši meri. Graf z leti pada, kar je nekako pričakovano in skladno s tujo literaturo (glede na psihofizične lastnosti otroka), vendar se pri starejših še vedno kar pogosto pojavi.
Pojavljanje brisanje zapornikov in slabljenje zapornikov je bilo v vseh primerih z leti pogosteje prisotno. Predvidevali bi namreč, da se govor z leti izboljšuje in tako postanejo predvsem zaporniki bolj jasni ter razločni. V našem primeru pa je stvar ravno obrnjena – zaporniki postajajo šibkejši in slabše razumljivejši.
Pogoste so bile tudi epenteze. Zanimivo je, da se pogosteje kažejo v srednji ter starejši starostni skupini. Lahko sklepamo, da do tega pride, ker otroci usvajajo pravila jezika in sosledja soglasnikov ter soglasniških sklopov, pri tem pa niso najbolj uspešni. Medtem ko mlajši otroci raje izpuščajo soglasnike in soglasniške sklope, srednje in starejši le-tem dodajo še kakšen glas, da lažje izgovorijo besedo in si s tem olajšajo izgovor – iz samoglasnik razdelijo soglasniški sklop na samoglasnik in soglasnik-samoglasnik (iz sestave CCV v CV CV).
Podobne epentezam so še metateze, ki so se najbolj pokazale v starejši skupini od 5,6 do 6,5 let. Proces je podoben, le da se pri metatezah zamenja vrstni red glasov zaradi lažje izgovorjave.
Idiosinkratičnih procesov v naših treh skupinah nismo opazili.
Pri analizi in rangiranju fonoloških procesov v strukturi za sklope pa prav izstopa poenostavljanje soglasniških skupin (s kombinacijami), ki z leti narašča in ne pada, kot bi bilo pričakovano. Temu po deležu pojavljanja sledijo epenteze (s kombinacijami) s približno enakimi deleži v vseh treh skupinah, kar kaže, da si otroci pri izgovorjavi soglasniških sklopov pomagajo z dodajanjem glasov (največkrat samoglasnikov). Nato pa so metateze (s kombinacijami), brisanje zapornikov (s kombinacijami) ter slabljenje zapornikov.
Idiosinkratičnih procesov tudi tukaj nismo zasledili.
130
S tem se potrdijo trditve po Doddovi (2006/2007) in Merkel-Piccinijevi o normalnih procesih in kazalnikih fonoloških motenj:
• metateze so po 3. letu starosti kazalniki fonoloških motenj: v naši raziskavi je nekaj primerov metatez pri glasovih, kar bi lahko kazalo na fonološke motnje pri posameznikih;
• izpuščanje soglasnika oz. soglasniškega sklopa (po Merkel-Piccinijevi, 2001, je to najbolj pogost fonološki proces): v naši raziskavi se je to bolj pojavilo v mlajši in srednji starostni skupini, v starejši skupini (med 5,6 in 6,5 let) pa že počasi upada, kar ustreza razvoju, saj naj bi ta fonološki proces po 7. letu izzvenel;
• epenteze: v naši raziskavi se pojavljajo v vseh treh starostnih skupinah, izzvenele naj bi do 7. leta starosti;
• tudi posteriorizacije nakazujejo fonološko motnjo: v naši raziskavi se delež posteriorizacij z leti zmanjšuje, kar zopet ustreza razvoju otroka.
5.3.2 Interpretacija rezultatov fonoloških procesov sistema
Pri fonoloških procesih sistema pri glasovih se v približno enakem deležu pojavlja anteriorizacija (s kombinacijami) in posteriorizacija (s kombinacijami). Oba fonološka procesa sta z leti pogostejša. Stvar je zelo zanimiva, saj naj se recimo velarni pomik naprej po Merkel-Piccini (2001) oz. v našem primeru anteriorizacija po 3. letu starosti ne bi pojavljal več oz. to pomeni fonološko motnjo.
Po deležu pojavljanja je nato odzvenevanje (s kombinacijami), kjer bolj izstopa srednja starostna skupina, nato starejša in na koncu mlajša starostna skupina. Pri tem je potrebno omeniti, da so bili nekateri glasovi na koncu besede, kar pomeni, da je zaradi prilikovanja prišlo do odzvenevanja (pravilo v slovenskem jeziku – zveneči glas na koncu besede postane nezveneči glas), česar pa v naši analizi nismo upoštevali, saj to ne pomeni fonološke motnje.
Nato po deležu pojavljanja sledi drsenje (s kombinacijami), kjer pa se vidi, da z leti upada.
Največ je bilo tega fonološkega procesa pri vibrantu /r/, ki se ga je zamenjalo z /l/ ali /j/. Ta fonološki proces po 3. letu še vztraja, vendar naj bi izzvenel do nekje 7. leta starosti.
V manjši meri pa so se pri glasovih pojavili: zaustavljanje, afrikacija, frikacija in ozvenevanje. Nebnenja/mehčanja pri glasovih nismo zaznali.
131
Pri fonoloških procesih sistema za soglasniške sklope izstopajo anteriorizacija (s kombinacijami), posteriorizacija (s kombinacijami) in drsenje (s kombinacijami). Pri anteriorizaciji je zanimivo, da najbolj izstopa starejša skupina otrok (starih med 5,6 in 6,5 let). Odgovora na vprašanje, zakaj pride do tega, sicer v celoti ne vemo, lahko pa sklepamo, da je vzrok v izgubi prvih sprednjih zob in jim s tem nastane praznina ter prostor, kamor uhaja jezik med govorom. Pri fonološkem procesu drsenje in posteriorizaciji pa le-to z leti upada.
Naslednji po deležu pojavljanja je odzvenevanje (s kombinacijami). Tudi pri tem je zanimivo, da je stanje obratno od nekako pričakovanega po razvoju – z leti se namreč fonološki proces pogosteje pojavlja.
S približno enakimi deleži pa so zastopani: zaustavljanje (s kombinacijami), afrikacija (s kombinacijami), frikacija in ozvenevanje (s kombinacijami).
Palatalizacije tudi pri soglasniških sklopih nismo zaznali.
Po Merkel-Piccini (2001) so najpogostejši procesi, ki po 3. letu starosti še vztrajajo, zaustavljanje (v našem primeru se to ni pokazalo), drsenje (kar je tudi v našem primeru eden izmed pogostejših procesov) ter izpuščanje soglasnika oz. soglasniškega sklopa (tudi v našem primeru je bil to najpogostejši fonološki proces v strukturi).
5.4 Analiza realizacije glede na težavnost besede
Že med samim pridobivanjem besed (snemanjem otrok) sem opazila, da so nekatere besede otrokom delale malo več težav. Te besede sem si označila kot težke, hkrati pa sem opazila, da so to predvsem dolge besede. Sem spadajo: kenguru (ta žival je otrokom manj znana), steklenica (otroci uporabljajo narečno besedo za ta predmet in ne besede steklenica), mehurčki (težek soglasniški sklop /r/-/č/-/k/), nogavica (v uporabi je narečna beseda), svinčnik (težka soglasniška sklopa /s/-/v/ in /n/-/č/), zobna ščetka (težka vezava sičnik in vokal /o/ ter soglasniški sklop /š/-/č/), prst (težek soglasniški sklop /p/-/r/-/s/-/t/), kmetija (redki otroci vejo, kaj je to), fižol (težek glas /f/), rdeč (težek soglasniški sklop /r/-/d/), črn (težek soglasniški sklop /č/-/r/-/n/), zadaj (otroci še ne uporabljajo te besede v spontanem govoru), helikopter (glas /k/ zamenjujejo z glasom /h/, ker je lažje), voz (redki otroci vejo, kaj je to).
132
Po globlji analizi pa sem zasledila sosledje od težje do lažje izrečenih besed in jih razdelila v 5 kategorij (besede si sledijo po zaporedju od manj do bolj pravilno izgovorjene):
• zelo težke (pravilna izgovorjava do 30%): brisača, helikopter;
• težje (pravilna izgovorjava med 31% in 49%): mehurčki, svinčnik, špageti, škarje, zdravnica, hruška, srajca, žirafa, krompir, slon, streha, zobna ščetka, prazen, prst, zajtrk, žaba;
• srednje težke (pravilna izgovorjava med 50% in 69%): drevo, rdeč, rumen, tiger, zgoraj, igrišče, nogavica, pomaranča, sladoled, črn, hrbet, riba, suh, fižol, gnezdo, grad, kenguru, spi, stol, šal, buča, roka, zvonec, sok, sonce, trebuh, zvezda, cesta, glava, postelja, tla, vrata, zadaj, jezik, lisica, miza, sneg, šola, voz, žoga, gumb, klobasa;
• lahke (pravilna izgovorjava med 70% in 89%): nos, gugalnica, zob, očala, ključ, list, kmetija, knjiga, banana, hladilnik, nebo, plava, čebela, dež, dim, taca, jagoda, medved, metla, usta, vlak, dva, okno;
• zelo lahke (pravilna izgovorjava nad 90%): mleko, velik, dolg, juha, lev, avto, balon.
Iz zgoraj napisanega je razbrati, da:
• so krajše besede lažje izgovorljive od daljših;
• besede brez soglasniških klastrov so lažje od besed s soglasniškimi klastri;
• besede z zvočniki in samoglasniki ter osnovnimi zaporniki so lažje od besed s priporniki, vibrantom in zlitniki.
5.5 Analiza pojavljanja glasov glede na starost
Z raziskavo smo prišli do naslednjega razvoja glasov.
Najmanj fonoloških procesov je bilo pri zvočnikih (brez vibranta /r/), temu sledijo zaporniki, priporniki in zlitniki ter na koncu glas /r/ kot natežje izgovorljiv. To nekako sovpada z raziskavo avtorjev Kolarič, Vladisavljevič in Vlahovič (1965), ki tudi pišejo o takšnem razvoju glasov.
Da so najbolj trdni v izgovorjavi zaporniki in vokali ter najbolj spremenljivi šumniki in zlitiniki, omenja tudi Omerza (1972, 34).
133
Grobler (1985), ki je sicer delala raziskavo na srbohrvaškem jeziku, trdi, da otrok proti koncu 3. leta obvlada že vse glasove maternega jezika, izgovorjava ni še avtomatizirana in tako ima večina otrok težave z izgovorjavo najtežavnejših glasov: obeh zlitnikov /c/ in /č/, pripornikov /z/, /s/, /ž/ in /š/ ter vibranta /r/.
Avtorica tudi trdi, da je razvojni proces za glasove /p/, /b/, /m/, /n/, /j/, /t/, /d/, /k/, /g/ in /v/
končan še pred 2. letom starosti in da se po 2. letu začnejo razvijati /f/, /h/, /l/, /c/, /z/ in /s/ ter proti koncu 3. leta še /r/, /č/, /ž/ in /š/. Do nekako 4. (pa tudi 5.) leta naj bi bil razvoj izreke glasov končan (Grobler, 1985, 192).
Glede na našo raziskavo pa smo dobili naslednje rezultate pravilno izgovorjenih glasov:
• zvočniki:
o drsnik /j/ v starosti do 4,5 let v 95% pravilno izgovorjen, v starosti do 5,5 let prav tako v 95% ter v starosti do 6,5 let v 100%;
o stranski glas /l/ v starosti do 4,5 let v 91%, v starosti do 5,5 let v 91% ter v starosti do 6,5 let v 98%;
o nosnik /m/ v starosti do 4,5 let v 95%, v starosti do 5,5 let v 95% ter v starosti do 6,5 let v 99%;
o nosnik /n/ v starosti do 4,5 let v 96%, v starosti do 5,5 v 97% ter v starosti do 6,5 let v 99%;
o vibrant /r/ v starosti do 4,5 let v 25%, v starosti do 5,5 let 34% ter v starosti do 6,5 let v 49%;
• zaporniki:
o bilabialni /b/ v starosti do 4,5 let v 82%, v starosti do 5,5 let v 78% ter v starosti do 6,5 let v 91%;
o bilabialni /p/ v starosti do 4,5 let v 97%, v starosti do 5,5 let v 92% ter v starosti do 6,5 let v 98%;
o dentalni /d/ v starosti do 4,5 let v 59%, v starosti do 5,5 let v 61% ter v starosti do 6,5 let v 80%;
o dentalni /t/ v starosti do 4,5 let v 72%, v starosti do 5,5 let v 77% ter v starosti do 6,5 let v 90%;
o velarni /g/ v starosti do 4,5 let v 79%, v starosti do 5,5 let v 70% ter v starosti
134 do 6,5 let v 80%;
o velarni /k/ v starosti do 4,5 let v 87%, v starosti do 5,5 let v 83% ter v starosti do 6,5 let v 90%;
• priporniki:
o labiodentalni /f/ v starosti do 4,5 let v 84%, v starosti do 5,5 let v 78% ter v starosti do 6,5 let v 82%;
o labiodentalni /v/ v starosti do 4,5 let v 88%, v starosti do 5,5 let v 82% ter v starosti do 6,5 let v 88%;
o velarni /h/ v starosti do 4,5 let v 87%, v starosti do 5,5 let v 93% ter v starosti do 6,5 let v 96%;
o alveolarni /s/ v starosti do 4,5 let v 27%, v starosti do 5,5 let v 41% ter v starosti do 6,5 let v 58%;
o alveolarni /z/ v starosti do 4,5 let v 26%, v starosti do 5,5 let v 36% ter v starosti do 6,5 let v 54%;
o postalveolarni /š/ v starosti do 4,5 let v 30%, v starosti do 5,5 let v 36% ter v starosti do 6,5 let v 37%;
o postalveolarni /ž/ v starosti do 4,5 let v 28%, v starosti do 5,5 let v 29% ter v starosti do 6,5 let v 43%;
• zlitniki:
o alveolarni /c/ v starosti do 4,5 let v 26%, v starosti do 5,5 let v 40% ter v starosti do 6,5 let v 45%;
o postalveolarni /č/ v starosti do 4,5 let v 46%, v starosti do 5,5 let v 50% ter v starosti do 6,5 let v 47%.
135
0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00%
p, n, j, m, l
v, h, k, f, b
g, t
d
č
š, ž, s, z, c, r