Posebnosti v slovenskem jeziku so (Globačnik, 1999, 7):
• dvoustnični u: pred soglasniki in na koncu zloga, razen pred glasom j (prišel prišeu) ter pri samoglasnikih, ki se končajo na –lec v 2. sklonu ednine (npr: bralec brauca);
• vibrant R je upoštevan v samoglasniški zvezi, kadar stoji na začetku besede pred poudarkom (npr: rdeč, rž), če je med dvema soglasnikoma (npr: trta) ter v stavčni zvezi, če je postavljen med dvema soglasnikoma (npr: lep rdeč);
• asimilacija ali prilikovanje: en glas se prilagodi drugemu glasu – največkrat se prvi glas prilikuje drugemu (npr: gladka glatka);
• soglasniška skupina DS: ki se izgovarja kot C (npr: predsednik precednik).
Za slovenski jezik niso značilni vsi fonemi in alofoni v IPA tabeli, ampak le nekateri. Le-ti so prikazani v naslednji tabeli. Ostale simbole uporabljamo za označevanje motenega govora.
34
Ustničnoustnični Ustničnozobni Jezičnozobni Jezičnodlesnični Jezičnozadlesnični Jezično nebni Jezičnomehkonebni
Mesto artikulacije:
Način artikulacije
nezv zv nezv zv nezv zv nezv zv nezv zv nezv zv nezv zv
Zaporniki p b t d k g
Zlitniki c
(t+s) (dz)18 č
(t+š) (dž)19
Nezvočniki
Priporniki f s z š ž h γ20
v
Nosniki / m / n
Obstranski l
Pretrgani r21
Vibrant z
dotikom ɾ
Zvočniki
Drsniki j
Slika 13: Tabela slovenskih fonemov in alofonov (Toporišič, 2000, 73 – 83)
1.6.2 Analiza otroške produkcije
Glede na to, da imajo otroška usta (in s tem tudi govorila) drugačne lastnosti kot usta odraslega govorca, je zanimiva primerjava govora otroka in govora odraslih oseb. Primerjamo lahko točnost izreke določenega glasu, zloga in/ali celotne besede. Za boljše primerjanje se
18 Glas /dz/ se oblikuje ob prilikovanju glasov, npr. v besedi Kocbek – nastane zveneči zlitnik.
19 Glas /dž/ se oblikuje ob prilikovanju glasov, npr. v besedi džezva – nastane zveneči zlitnik.
20 Glas /γ/ se oblikuje ob prilikovanju, npr. v besedni zvezi H gozdu – nastane zveneči pripornik.
21 Glasu r (pretrgani vibrant oz. tudi zlogotvorni) v slovenščini nimamo. Obstaja v drugih jezikih, npr. hrvaščini (beseda Krk).
35
govorca posname (tako avdio kot tudi video), nato pa se naredi transkripcijo in opazuje dogajanje pri glasovih in glasovnih skupinah (ter posledično tudi besedah).
Takoj lahko rečemo, da se govora med seboj razlikujeta. Sledi samo nekaj značilnosti otrokovih govoril v primerjavi z govorili odrasle osebe:
• otrok je manjši, kar pomeni, da ima manjša usta ter govorila – manjši prostor za nastavitev govoril;
• izpadanje zob – začasne luknje v zobovju in uhajanje jezika med obema čeljustma;
• nepravilna rast oz. razporeditev zob – uhajanje jezika v medzobne prostore;
• nepravilna rast čeljusti – uhajanje jezika med njima;
• pogostejši prehladi in zaprtost nosu – pojavljanje nosljanja, ki se lahko utrdi;
• neočiščen sluhovod oz. tujek v njem – vpliv na sluh ter posledično na pravilno izgovorjavo glasov;
• ipd.
Slika 14: Otroška govorila (http://www.ling.upenn.edu/courses/ling001/acquisition.html)
Eden od načinov analize primerjave je razumevanje pomena izgovorjene besede, ki se vrednoti z vrednostjo 0 točk ali pa 1 točko. 0 točk prejme govorec, čigar beseda ni bila razumljena glede na kontekst, 1 točko pa prejme govorec, čigar beseda je bila razumljena glede na celoten kontekst, ne glede na govorne napake.
Ta analiza je ena najbolj enostavnih. Če pa želimo podrobneje analizirati govor otroka, uporabimo še naslednje analize po korakih (Ingram, 2001, 277-280):
36
1. ujemanje celotne besede ali ang. WWM (Whole Word Matching):
o analiza pravilnosti izgovorjave: če otrok pravilno izgovori celotno besedo, dobi 1 točko, v nasprotnem primeru dobi 0 točk; prešteje se število točk, ki se jih nato deli s številom vseh besed, tako se dobi odstotek ujemanja ali ang. PPW (the Proportion of Whole Word correct);
o analiza zahtevnosti in bližine: če otrok izgovori določen segment besede pravilno, dobi 1 točko, dodatno točko dobi še za pravilno izgovorjen soglasnik v segmentu; bolj kot so besede zahtevnejše, postajajo vedno daljše; že v naprej je določeno število točk za določeno skupino besed (npr: vseh točk je 75, besed pa 25, torej je deljenje 3.0), z deljenjem otrokovih točk s številom vseh besed pa se dobi fonološki pomen dolžine izjave otroka ali ang. PMLU (the Phonological Mean Length of Utterance);
o analiziranje variabilnosti besede: če otrok vedno enako izreče določeno besedo, dobi 1 točko, če pa različno izgovori, dobi 0 točk;
2. ujemanje dolžine besede: vključuje določanje najbolj pogostih zlogov v otrokovi besedi in kako dobro to otrok uporabi pri ohranjanju števila zlogov v tarčnih besedah;
analizira se, ali otrok bolj uporablja enozložne ali večzložne besede; ko je določeno število največkrat uporabljenih enozložnic in večzložnic, se enostavno določi delež glede na število vseh tarčnih besed; visok delež enozložnic nam pokaže na omejenost struktur, nižji delež pa pokaže ravno nasprotno; ta analiza nam pove, ali je otrokova težava v brisanju zlogov; izračuna se delež pravilno izgovorjenih zlogov glede na število vseh besed (posebej za enozložnice, dvozložnice, trizložnice …);
3. ujemanje segmentov zloga (soglasniki in samoglasniki ter kombinacije): ocenjuje se število pravilno izrečenih soglasnikov, ne glede na mesto v zlogu in besedi (ali pa za natančnejšo analizo tudi upoštevajoč mesto v zlogu ali besedi); opazuje in vrednoti se vse glasove v besedi oz. besedni zvezi. Tako se določi delež pravilne izgovorjave soglasnikov in soglasniških sklopov ali ang. PCC (Percentage of Consonants Correct);
z analiziranjem dobimo podatke o dogajanju fonoloških procesov;
4. fonološka analiza: z dobljenimi fonološkimi procesi pri prejšnji analizi dobimo podatke o dogajanju na fonološkem področju pri otroku – katere glasove in v kakšnem sistemu jih bo otrok uporabljal.
37
2 2 Problem
V Sloveniji še ni raziskave, ki bi se osredotočila na fonološke procese pri otrocih, kar pomeni, da nimamo še narejenih razvojnih fonoloških lestvic.
V naši raziskavi smo se osredotočili predvsem na kvaliteto besed oz. še bolj natančno kvaliteto soglasnikov in soglasniških sklopov – kaj se dogaja v razvoju od 3. do 7. leta starosti. S podobno problematiko se je ukvarjala že Globačnikova, ki je oblikovala test Ocene artikulacije govora (1999). Avtorica se je v tem testu osredotočila bolj na samo artikulacijo (ter motnje: omisija, substitucija in distorzija), nas pa je zanimalo še globlje – predvsem dogajanje na fonološki ravni ter pojavljanje fonoloških procesov, še posebej na nelinearni ravni.
38
3 3 Cilji in raziskovalna vprašanja
Cilj raziskave je analiza fonetske in fonemske realizacije govora otrok med 3. in 7. letom starosti ter analiza fonološkega razvoja s pomočjo zapisa govora (transkripcije).
Naš namen je bil pridobiti vpogled v otrokovo izgovorjavo predvsem kompleksnejših soglasniških sklopov ter v fonološke procese, ki se pojavljajo na besednem ter glasovnem nivoju. Želimo torej opredeliti, kateri so razvojni vzorci govora ter kako se fonemi razvijajo.
Na besednem nivoju nas je zanimalo, ali je beseda, ki jo otrok izgovori, popolna, ali otrok izpusti kakšen del, kateri je ta del, ali obrne zloge in na kakšen način.
Na glasovnem nivoju smo opazovali, ali otrok vse glasove v besedi izreče popolnoma pravilno ali ne, ali pride vmes do kakšne zamenjave, izpuščanja oz. popačenja. Zanimalo nas je tudi, kje se zgodi sprememba in s katerimi glasovi nadomesti neustrezno izrečen glas.
Zanimali so nas fonološki procesi in njihova prisotnost, tipologija ter pogostost pojavljanja.
3.1 Raziskovalna vprašanja
Glede na zastavljen cilj smo si zadali naslednja raziskovalna vprašanja:
V1: Ali različno stari otroci različno realizirajo določene foneme?
V2: Ali je razlika v uporabi fonoloških procesov med mlajšimi in starejšimi otroki?
V3: Ali mlajši otroci uporabljajo več fonoloških procesov kot starejši?
V4: Kateri fonološki procesi se pojavljajo v skupinah od 3,5 do 4,5 let, od 4,6 do 5,5 let in od 5,6 do 6,5 let?
V5: Kakšen je razvoj fonemov slovenskega jezika?
V6: Kateri soglasniški sklopi predstavljajo otrokom največ težav?
39
4 4 Raziskovalna metoda
4.1 Vzorec
Minimalni pogoji, ki smo jih želeli pridobiti za 3 starostne skupine, za vsako v enakem deležu ter v enakem deležu po spolu, so bili:
• 10 najmlajših otrok (v starosti od 3,5 do 4,5 let): 5 deklic, 5 dečkov;
• 10 srednje starih otrok (v starosti od 4,6 do 5,5 let): 5 deklic, 5 dečkov;
• 10 najstarejših otrok (v starosti od 5,6 do 6,5 let): 5 deklic, 5 dečkov.
Podatke smo pridobili ob snemanju otrok iz vrtca Litija, in sicer za več otrok (54), ki so bili približno enakomerno razporejeni po spolu (29 deklic oz. 54% otrok, 25 dečkov oz. 46%
otrok):
• 3 leta in 6 mesecev do 4 let in 5 mesecev: 17 otrok oz. 32% (11 deklic oz. 20% otrok, 6 dečkov oz. 11% otrok);
• 4 leta in 6 mesecev do 5 let in 5 mesecev: 25 otrok oz. 46% (14 deklic oz. 26% otrok, 11 dečkov oz. 20% otrok),
• 5 let in 6 mesecev do 6 let in 5 mesecev: 12 otrok oz. 22% (4 deklice oz. 7% otrok, 8 dečkov oz. 15% otrok).
Vzorec je bil delno naključno izbran, saj je bil teritorialno predhodno definiran (najmanjši vpliv narečij; najbolj knjižna slovenščina okolja). Vključeni so bili otroci, čigar starši so predhodno soglašali s sodelovanjem v raziskavi.
4.2 Spremenljivke
Neodvisni spremenljivki sta starost in spol.
Odvisne spremenljivke:
• stopnja ujemanja celotne besede otroka z odraslim govorcem (ang. WWM – Whole Word Matching);
40
• realizacija fonemov;
• prisotnost fonoloških procesov.
4.3 Vrednotenje odvisnih spremenljivk
Ocenjevali smo ujemanje celotne besede otroka (WWM), realizacijo fonemov in prisotnost fonoloških procesov. Vrednotenje besed je bilo oblikovano na podlagi naslednjih kriterijev:
1. Če je otrok izrekel besedo tako, da se je razumelo, kaj je želel izreči (pa čeprav je vmes izpustil, dodal ali zamenjal nek glas), potem je bil ovrednoten z 1 točko, v kolikor se ni razumelo pomena, je dobil 0 točk. S tem smo vrednotile razumljivost otrokovega govora s strani poslušalca.
2. Če je bila otrokova izgovorjava popolnoma enaka izgovoru odraslega govorca brez govorno-jezikovnih napak (torej je bila povezava med ciljnimi glasovi in izrečenimi glasovi popolna), je dobil otrok 1 točko, v kolikor se je glas razlikoval od ciljnega (izpuščanje, zamenjava ali popačenje glasu), je dobil otrok 0 točk. S tem smo vrednotile ujemanje celotne besede ali ang. WWM.
Ob poslušanju posnetkov smo naredili transkripcijo izgovora glasov ter vrednotili ujemanje besed in ujemanje glasov. Če se je glas ujemal z glasom odraslega govorca, smo šteli kot ustrezno izrečen glas, ko pa se je glas razlikoval, smo zapisali fon in nato določili, kateri fonološki proces je prisoten. Na koncu smo pregledali pojavljanje vseh fonoloških procesov pri vseh izrečenih glasovih, iste fonološke procese med seboj sešteli ter določili, kateri se pogosteje pojavljajo in kateri manj pogosto.
4.4 Inštrumentarij
Preizkus, ki smo ga uporabili, je bil oblikovan leta 2010 na Pedagoški fakulteti v sklopu mednarodnega projekta Cross-Linguistic study of proctracted phonological (speech) development in children s prof. J. P. Stemberger22, prof. M. B. Bernhardt23, dr. M. Ozbič, dr.
D. Kogovšek in dr. S. Košir.
22 Profesor na UBC Department of Linguistics in University of British Columbia
23 Profesor na UBC School of Audiology and Speech Sciences in University of British Columbia
41
Preizkus vsebuje 101 besedo različne dolžine: 26 besed je enozložnih, 48 besed je dvozložnih, 20 jih je trizložnih, 7 besed je štirizložnih. Od tega ima 71 besed naglas na začetku, 23 na sredini in 7 na koncu besede. Ciljano je, da besede glasove vsebujejo inicialno, medialno in finalno, soglasniške sklope pa na vsaj eni od teh možnosti (tako so nekateri soglasniški sklopi omenjeni enkrat, nekateri pa dvakrat). Vseh opazovanih soglasnikov je 322, soglasniških sklopov pa 34. Zvočniki so v besedah omenjeni 113-krat, nezveneči nezvočniki 135-krat in zveneči nezvočniki 74-krat. Od tega je 179-krat vsebovan sprednji glas, 63-krat stranski, 54-krat ustni in 26-54-krat zazobni glas; in sicer, 108-54-krat ustni zapornik, 78-54-krat pripornik, 64-54-krat stranski soglasnik, 24-krat zlitnik, 40-krat nosnik in 9-krat drsnik.
Te besede so razporejene po kategorijah:
• živali oz. deli živali: 13 besed (čebela, kenguru, lev, lisica, medved, mravlja, riba, slon, taca, tiger, veverica, žaba, žirafa);
• predmeti: 32 besed (balon, blagajna, brisača, cesta, darilo, dim, drevo, gnezdo, gugalnica, gumb, hladilnik, knjiga, koš, list, mehurčki, metla, miza, nogavica, očala, postelja, sonce, srajca, steklenica, stol, svinčnik, šal, škarje, ura, zvezda, zvonec, zobna ščetka, žoga);
• deli telesa: 9 besed (glava, hrbet, jezik, nos, prst, roka, trebuh, usta, zob);
• hiša oz. sestavni deli hiše: 11 besed (grad, hiša, igrišče, ključ, kmetija, okno, peskovnik, streha, šola, tla, vrata);
• hrana oz. pijača: 15 besed (banana, buča, fižol, hruška, jagoda, juha, klobasa, krompir, kruh, mleko, pomaranča, sladoled, sok, špageti, zajtrk);
• barve: 3 besede (črn, rdeč, rumen);
• pojmi: 10 besed (dolg, dva, nebo, plava, prazen, spi, suh, velik, zadaj, zgoraj);
• prevozna sredstva: 4 besede (avto, helikopter, vlak, voz);
• del dneva: 1 beseda (noč);
• padavine: 2 besedi (dež, sneg);
• osebe: 1 beseda (zdravnica).
42
Besede, ki so uporabljene v preizkusu, so sistematično določene in ustrezajo naslednjim kriterijem:
1. besede naj bi izhajale iz otrokovega vsakdanjega besedišča;
2. možen je prikaz tarčne besede;
3. soglasniški sklopi so tipični za slovenščino;
4. ustrezanje mednarodni raziskavi in s tem točno določenim soglasniškim sklopom ter omogočeno primerjanje z drugimi mednarodnimi študijami.
Besede iz preizkusa so fonetsko izvedene na naslednji način:
Semantična
Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ), B (bilabialni ploziv),
N + G (alveolarni nazal, velarni ploziv), R (alveolarni vibrant)
M + R (bilabialni nazal, alveolarni vibrant),
L + J (labiodentalni frikativ, alveolarni lateral, palatal)
43
slon ['slon] S + L (alveolarni frikativ, alveolarni lateral), N (alveolarni nazal) žaba ['ʒa:ba] Ž (postalveolarni frikativ),
B (bilabialni ploziv)
B + L (bilabialni ploziv, alveolarni lateral), G (velarni ploziv),
N (palatal, alveolarni nazal)
brisača
[bɾi'sa:ʧa], [bri'sa:ʧa]
B + R (bilabialni ploziv, alveolarni vibrant), S (alveolarni frikativ),
Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ), cesta ['ʦe:sta] C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ),
S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv)
darilo
D + R (alveolarni ploziv, alveolarni vibrant), V (labiodentalni frikativ)
44
gnezdo ['gne:zdo] G + N (velarni ploziv, alveolarni nazal), Z + D (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv)
gugalnica [gu'ga:lniʦa]
G (velarni ploziv),
L + N (alveolarni lateral, alveolarni nazal), C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ)
M + B (bilabialni nazal, bilabialni ploziv)
hladilnik [xla'di:lnik]
H + L (velarni frikativ, alveolarni lateral), D (alveolarni ploziv),
L + N (alveolarni lateral, alveolarni nazal), K (velarni ploziv)
S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv)
mehurčki
T + L (alveolarni ploziv, alveolarni lateral) miza ['mi:za] M (bilabialni nazal), očala [ɔ'ʧa:la] Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ),
L (alveolarni lateral)
45
S + R (alveolarni frikativ, alveolarni vibrant), C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ)
steklenica [stɛklɛ'ni:ʦa]
S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv), K + L (velarni ploziv, alveolarni lateral), N (alveolarni nazal),
C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ) stol ['sto: u̯] S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv),
L (alveolarni lateral)
svinčnik ['svi:nʧnik]
S + V (alveolarni frikativ, labiodentalni frikativ), N (alveolarni nazal),
Š + K (postalveolarni frikativ, velarni ploziv), R (alveolarni vibrant),
Š + Č (postalveolarni frikativ, alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ),
T (alveolarni ploziv), K (velarni ploziv)
zvezda ['zve:zda]
Z + V (alveolarni frikativ, labiodentalni frikativ), Z (alveolarni frikativ),
D (alveolarni ploziv)
zvonec
['zvɔ:neʦ], ['zvɔ:nəʦ]
Z + V (alveolarni frikativ, labiodentalni frikativ), N (alveolarni nazal),
C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ)
46
žoga ['ʒɔ:ga] Ž (postalveolarni frikativ), G (velarni ploziv)
glava ['gla:va] G + L (velarni ploziv, alveolarni lateral), V (labiodentalni frikativ)
S + T (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv)
roka
T + R (alveolarni ploziv, alveolarni vibrant), B (bilabialni ploziv),
H (velarni frikativ) usta ['u:sta] S (alveolarni frikativ),
T (alveolarni ploziv)
47
G + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant), D (alveolarni ploziv)
G + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant), Š (postalveolarni frikativ),
Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ) ključ ['kljuʧ] K + L + J (velarni ploziv, alveolarni lateral, palatal),
Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ) kmetija [kmɛ'ti:ja]
K + M (velarni ploziv, bilabialni nazal), T (alveolarni ploziv),
S + T + R (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv, alveolarni vibrant),
H (velarni frikativ) šola ['ʃo:la] Š (postalveolarni frikativ),
L (alveolarni lateral)
HIŠA OZ. SESTAVNI DELI HIŠE
tla ['tla] T + L alveolarni ploziv, alveolarni lateral)
48
V + R (labiodentalni frikativ, alveolarni vibrant), T (alveolarni ploziv)
banana [ba'na:na] B (bilabialni ploziv), N (alveolarni nasal) buča ['bu:ʧa] B (bilabialni ploziv),
Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ) fižol [fi'ʒo:u̯] F (labiodentalni frikativ),
Ž (postalveolarni frikativ)
hruška
['xɾu:ʃka], ['xru:ʃka]
H + R (velarni frikativ, alveolarni vibrant), Š (postalveolarni frikativ),
K + L (velarni ploziv, alveolarni lateral), B (bilabialni ploziv),
K + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant), M (bilabialni nazal),
K + R (velarni ploziv, alveolarni vibrant), H (velarni frikativ)
HRANA OZ. PIJAČA
mleko ['mle:kɔ] M + L (bilabialni nazal, alveolarni lateral), K (velarni ploziv)
49
S + L (alveolarni frikativ, alveolarni lateral), D (alveolarni ploziv),
Š + P (postalveolarni frikativ, bilabialni ploziv), G (velarni ploziv),
R + K (alveolarni vibrant, velarni ploziv)
črn
['ʧə:ɾən], ['ʧə:rən]
Č (alveolarni ploziv + postalveolarni frikativ), R (alveolarni vibrant),
D + V (alveolarni ploziv, labiodentalni frikativ)
50
nebo [nɛ'bo:] N (alveolarni nazal), B (alveolarni ploziv)
plava ['pla:va] P + L (bilabialni ploziv, alveolarni lateral), V (labiodentalni frikativ)
prazen
['pɾa:zen], ['pra:zen]
P + R (bilabialni ploziv, alveolarni vibrant), Z (alveolarni frikativ),
N (alveolarni nazal)
spi ['spi] S + P (alveolarni frikativ, bilabialni ploziv) suh ['sux] S (alveolarni frikativ), zadaj ['za:dai̯] Z (alveolarni frikativ),
D (alveolarni ploziv)
zgoraj
['zgɔ:ɾai̯], ['zgɔ:rai̯]
Z + G (alveolarni frikativ, velarni ploziv), R (alveolarni vibrant)
avto ['a:u̯to] T (alveolarni ploziv)
helikopter
V + L (labiodentalni frikativ, alveolarni lateral), K (velarni ploziv)
51
S + N (alveolarni frikativ, alveolarni nazal), G (velarni ploziv)
OSEBE
zdravnica
[zdɾau'ni:ʦa], [zdrau'ni:ʦa]
Z + D + R (alveolarni frikativ, alveolarni ploziv, alveolarni vibrant),
N (alveolarni nazal),
C (alveolarni ploziv + alveolarni frikativ);
Slika 15: Tabela iskanih besed
4.5 Postopek zbiranja podatkov
V vrtcu Litija smo se dogovorili za sodelovanje v okviru mednarodnega projekta na področju medjezikovne raziskave fonološkega razvoja otrok (Cross-Linguistic study of proctracted phonological (speech) development in children avtorjev: J. P. Stemberger, M. B. Bernhardt, M. Ozbič, D. Kogovšek in S. Košir). Staršem otrok, ki so bili vključeni v raziskavo, smo predstavili cilj in potek raziskave. Starši so s podpisom soglasja privolili v snemanje in pridobivanje podatkov o otrokovem govornem razvoju. Sledilo je srečanje z otroki. Snemanje se je začelo šele po uvodnem sprejetju. Zaradi obsega dela smo prišli večkrat. Snemanje se je odvijalo v najbolj tihi sobi vrtca (ki pa ni vedno zadoščala optimalnim akustičnim pogojem).
Otroku se je najprej pokazalo kamero in še enkrat razložilo potek snemanja ter njegovo delo.
Sledil je uvodni razgovor, da se je otrok sprostil, nam pa je ta pogovor služil za pridobitev globalne slike spontanega, neusmerjenega govora. Sledilo je snemanje in imenovanje posameznih slik. Na koncu smo zopet izzvali spontani govor in omogočili ogled posnetka, če si je otrok tega zaželel.
Otrok je pred seboj dobil knjigo s slikami, ki jih je moral poimenovati. Material je bil sestavljen iz barvnih fotografij po semantičnih sklopih. Slike so bile razporejene po sistemu od bolj do manj znanih: najprej se je otroku pokazalo najbolj znane besede, nato manj znane
52
oz. besede, s katerimi se manjkrat srečuje in nato zopet znane besede. Čeprav je lista besed dolga, je bilo gradivo otroku zanimivo, zato je poimenovanje potekalo kontinuirano brez večjih odmorov.
Pri izgovoru smo se posluževali treh kriterijev pridobljene besede:
a) samostojni priklic leksikalne enote (otrok besedo samostojno izgovori);
b) zapoznelo posnemanje (npr: Ali je to miš ali ogenj? Miš.);
c) neposredna ponovitev (npr: To je omara. Kaj je to? Omara.), kar pomeni ponovitev po fonološkem spominu (enaka artikulacija).
4.6 Programi in tehni č na oprema za pripravo posnetkov (ureditev zvo č nih in vidnih datotek)
Za pridobivanje baze podatkov govora otrok smo uporabili digitalno kamero Sony Handycam HDR-SR5E z brezžičnim mikrofonom Sony ECM-HW2, ki je bil nameščen približno 15 centimetrov od otrokovih ust, nameščen na za ta namen prirejen brezrokavnik.
Za pretvarjanje iz video v slušne posnetke smo uporabili slušalke (da smo bolj natančno slišali glasove) in program VLC. Sledilo je obdelovanje oz. kreiranje zvočnih podatkov tarčnih besed iz celote s programom Cool Edit. Za določanje natančnejših mej med glasovi nam je bil v pomoč program Speech Analyzer.
4.7 Postopek obdelave podatkov
Avdio in video posnetke smo najprej pregledali v programu VLC, da smo si oblikovali grob profil izgovorjave otroka. S tem programom smo si tudi pomagali pri pretvarjanju iz video v zvočni posnetek (v .wav format, ki osiromaši zvočni signal v najmanjši možni meri). Sledilo je rezanje tarčnih besed s pomočjo programa COOL Edit24. Obdelavo posnetkov smo naredili v programu Speech Analyzer25 (večkratno poslušanje).
24 Verzija 96, ustvaril David Johnston, Združene države Amerike
25 Verzija 3.0.1, SIL International
53
Govor smo zapisovali s pomočjo poslušanja in vidne slike v programu Speech Analyzer ter s simboli za IPA 200526, ki smo jih vnesli v Excelovo tabelo s pomočjo programov Phon in IPA Assistant ter pisavo Doulos SIL. Sledila je analiza podatkov v Excelu ter oblikovanje grafov, glede na dobljene rezultate (grafični prikaz glede na mesto izgovorjave).
Ujemanje transkripcije smo preverili pri 10-ih otrocih (oz. 19% otrok) med 2 zapisovalkama izgovora.
4.8 Programi za zapis govora
Za analiziranje govora in zapis smo uporabili več programov:
• Speech Analyzer: program za akustično analiziranje zvokov (tako govora kot tudi glasbe). Nudi analiziranje frekvenc, spektrografov, časovno predvajanje ter zapisovanje slišanega.
• Cool Edit: podoben program kot Speech Analyzer, le da nudi nekoliko manj – hkrati lahko gledaš ali spektrogram ali pa frekvence govora. Pri tem programu pa je še možnost, da zvok prefiltriraš. Prav tako je možno analizirati govor kot tudi glasbo.
Priporočljiv je za rezanje datotek.
• IPA Assistant: računalniški program, ki pomaga pri zapisovanju IPA simbolov v katerikoli računalniški program. IPA Typing Assistant uporablja preprosto aplikacijo na zaslonu, s katero izbiraš med posameznimi simboli. Pomanjkljiva lastnost pa je ta, da ne vsebuje simbolov za moteni govor.
• Phon – verzija 1.4b975: program, ki je izdelan za raziskovanja na področju fonološkega razvoja (vključno z bebljanjem) in fonoloških motenj. Omogoča analizo med različnimi govorci. Uporabljen je v projektu Childes.
4.9 Na č in vrednotenja
Ob vrednotenju smo pričakovali oz. želeli, da bo otrok izgovoril tarčni pojem oz. besedo, glede na slikovno predlogo. Merilo je bila zgornja meja natančno in pravilno izgovorjen pojem 100%. Na koncu smo ocene posameznih besed sešteli ter izračunali delež razumljivosti vseh besed otrokovega govora.
26 Pridobljeno s strani: http://www.langsci.ucl.ac.uk/ipa/IPA_chart_%28C%292005.pdf
54
Analiziranje govora otrok je bilo zaporedno in brez presledkov, tako smo dosegli vsaj približno enak kriterij pri vseh otrocih.
4.9.1 Statistična metoda
Pri obdelavi podatkov je bila uporabljena opisna statistika, s katero so opisane značilnosti vzorca: starost, frekvenčna porazdelitev fonemov in razporeditev spremenljivk, % porazdelitev realizacije fonemov v odvisnosti od starosti, ujemanje celotne besede, število posameznih fonoloških procesov.
55
5 5 Rezultati in interpretacija
5.1 Analiza soglasnikov in soglasniških skupin
Soglasnike sem napisala po skupinah glasov27 glede na način izgovorjave in na koncu primerjala fonološke procese, ki se dogajajo v posamezni skupini. Soglasniške skupine pa sem zapisala po skupinah glede na prvi glas28.
5.1.1 Zvočniki
Drsnik oz. glide /j/ je bil izgovorjen v:
• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [j] v 95,76%, v manj kot 1,00% pa je bil izpuščen, dodajanje bilabialnega zapornika [pj] (epenteza), labiodentalni aproksimant [ʋ] (anteriorizacija), glide z dodatnim izdišnim zrakom – »breathy voiced« [j̤] ter dodajanje velarnega pripornika [xj] (epenteza);
• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [j] v 95,45%, v 1,70% dodalo nosnik n [ɲj] (epenteza), v enakem deležu – 1,14% je glas izpustilo ali izgovorilo komaj slišen glide [j̥] ter v manj kot 1,00% zanosljani drsnik;
• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno izgovorilo kot [j] v vseh 100,00%.
Stranski glas oz. lateral /l/ je izgovorjen v
• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [l] v 92,26%, glas je izpustilo 4,33%
otrok, interdentalni lateral [l̪] (anteriorizacija) v 1,86%, ter v manj kot 1,00%
retrofleksni aproksimant laterala [ɭ], bilabialni zapornik [p] (anteriorizacija + zaustavljanje + odzvenevanje), samoglasnik [u], linguolabialni lateral [l̼] (anteriorizacija), alveolarni zapornik [tl] (epenteza);
• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [l] v 91,24%, glas je izpustilo 3,15%
otrok, v 1,35% velarni aproksimant laterala [L] (posteriorizacija) ter v manj kot 1,00%
27 Priloga 2
28 Priloga 3
56
nosljanje laterala [lⁿ], retrofleksni aproksimant laterala [ɭ], dodajanje velarnega pripornika [xl] (epenteza), interdentalni lateral [l̪] (anteriorizacija), bilabialni zapornik [p] (anteriorizacija + zaustavljanje + odzvenevanje), bilabialni zapornik [b] (anteriorizacija + zaustavljanje), nosnik [m] (anteriorizacija + zaustavljanje), labiodentalni pripornik [v] (anteriorizacija + slabljenje zapore), labiodentalni aproksimant pripornika [ʋ] (anteriorizacija + slabljenje zapore), komaj slišen lateral [l̥], nosnik [n], samoglasnik [i], glide [j] (drsenje) ter velarni pripornik [x]
(posteriorizacija + slabljenje zapore);
• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [l] v 98,46%, retrofleksni aproksimant laterala [ɭ] v 1,03% ter v manj kot 1,00% lateralni pripornik [ɫ] (slabljenje zapore).
Nosnik /m/ je bil izgovorjen v:
• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [m] v 95,90%, izpuščen glas v 3,08%
ter lateral [l] (drsenje) v 1,03%;
• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [m] v 95,86% ter v manj kot 1,00%
izpuščen glas, komaj slišen bilabialni nosnik [m̥], bilabialni nosnik z dodatnim izdišnim zrakom – »breathy voiced« [m̤], bilabialni nosnik z manjšim gibanjem glasilk – »creaky voiced« [m̰] ter nosnik [n] (posteriorizacija);
• starostni skupini od 5,6 do 6,5 let: pravilno kot [m] v 99,17% ter v manj kot 1,00%
komaj slišen bilabialni nosnik [m̥].
Nosnik /n/ je bil izgovorjen v:
• starostni skupini od 3,5 do 4,5 let: pravilno kot [n] v 96,59%, glas je bil izpuščen v 1,36%, v manj kot 1,00% komaj slišen nosnik [n̥], velarni zapornik [k] (zaustavljanje + posteriorizacija), nosnik z dodatnim izdihanim zrakom – »breathy voiced« [n̤], palatalni nosnik z glidom [ɲj] (posteriorizacija + epenteza), alveolarni zapornik [t]
(zaustavljanje), lateral [ln] (epenteza), velarni pripornik [xn] (epenteza), velarni zapornik [kn] (epenteza);
57
• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [n] v 97,35%, glas je bil izpuščen v 1,27%, v manj kot 1,00% komaj slišen nosnik [n̥], velarni zapornik [k] (zaustavljanje + posteriorizacija), nosnik z dodatnim izdihanim zrakom – »breathy voiced« [n̤],
• starostni skupini od 4,6 do 5,5 let: pravilno kot [n] v 97,35%, glas je bil izpuščen v 1,27%, v manj kot 1,00% komaj slišen nosnik [n̥], velarni zapornik [k] (zaustavljanje + posteriorizacija), nosnik z dodatnim izdihanim zrakom – »breathy voiced« [n̤],