GENETSKA ANALIZA

Genetske analize na genskih virih listnega ohrovta smo izvedli z uporabo dvanajstih molekulskih mikrosatelitnih markerjev. Glede na stopnjo genetske raznolikosti smo obravnavane genske vire uspeli razdeliti v tri genetske skupine, med katerimi je navečja vključevala deset, srednja pet in najmanjša tri genske vire listnatega ohrovta. Genetska analiza je neodvisna od abiotskih in biotskih dejavnikov, kar pomeni, da jo lahko v primeru večletnih poskusov izvedemo le enkrat, če uspešno omejimo tujeprašnost.

Za genske vire listnega ohrovta, ki so na podlagi genetskih analiz uvrščeni v isto skupino, ne moremo trditi, da so si po morfoloških in biokemijskih lastnostih podobni. Ob podrobnejšem pregledu posameznih morfoloških in biokemijskih lastnosti posamezne skupine, smo ugotovili, da znotraj skupin ni takšne lastnosti, po kateri bi lahko posamezen genski vir uvrstili v določeno skupino. Glede na veliko število morfoloških deskriptorjev, ki smo jih izmerili ali opisali, je ta podobnost omejena le na določene parametre, predvsem na

opisne morfološke parametre, ki imajo malo razredov, tako torej nismo našli jasne povezave med genetsko analizo in ostalimi merjenimi parametri.

Okumus in Balkaya (2007) sta s pomočjo RAPD markerjev ugotovila, da o genetski raznolikosti lažje sklepamo iz morfološke raznolikosti, kot pa iz geografskega izvora. Do drugačnih ugotovitev so z uporabo RAPD markerjev prišli Margalé in sod. (1995), ki so ugotovili, da se skupine izoblikovane glede na genetsko analizo ujemajo s skupinami oblikovanimi glede na morfološko analizo.

Z uporabljenimi mikrostelitnimi markerji smo razlikovali posamezne genske vire listnega ohrovta med seboj in oblikovati tri skupine, katerih genski viri so si med seboj genetsko bolj podobni. Marker Ol12-FO2 so objavili Sarikamis in sod. (2010), ostale markerje pa El-Esawi in sod. (2016) in so primerni za analizo genetske raznolikosti vrste Brassica oleracea. El-Esawi in sod. (2016) so v svoji študiji z genetskimi analizami na različnih kapusnicah oblikovali dve večji skupini. V prvi skupini, ki se je še dodatno delila na dve podskupini, so bile akcesije brstičnega ohrovta in spomladanskega zelja. Druga skupina se je delila na tri podskupine, kjer so akcesije listnega ohrovta predstavljale svojo podskupino, v ostalih dveh pa so bile akcesije krmnega zelja in cvetače. Prišli so do sklepa, da se listni ohrovt genetsko bistveno bolj razlikuje od ostalih kapusnic. Da lahko z genetskimi markerji razlikujemo med različnimi kapusnicami so v raziskavi potrdili tudi Raza in sod. (2019), ki so uporabili SSR markerje. Hahn in sod. (2016) pa so z uporabo SNP markerjev uspeli ločiti med seboj različne populacije listnega ohrovta.

6 SKLEPI

Na vseh treh nivojih, ki smo jih preučevali v okviru magistrskega dela, smo opazili raznolikost med preučevanimi genskimi viri listnega ohrovta. Pri morfološki karakterizaciji smo za večino numeričnih parametrov ugotovili visoko stopnjo raznolikosti med genskimi viri in nižjo znotraj njih. Pri opisnih morfoloških parametrih je bila raznolikost večja pri parametrih opisanih z več razredi in manjša pri tistih parametrih, ki so opisani z manj razredi.

Z združevanjem razredov pri določenih opisnih morfoloških parametrih smo lahko bolje prikazali morfološko raznolikost genskih virov. Pri meritvah vsebnosti bioaktivnih spojin smo prav tako ugotovili večjo raznolikost med genskimi viri in manjšo raznolikost znotraj genskih virov. Raznolikost pri meritvah vsebnosti bioaktivnih spojin je bila manjša v primerjavi z raznolikostjo genskih virov listnega ohrovta na podlagi morfoloških parametrov. Na genetskem nivoju smo glede na stopnjo genetske raznolikosti uspeli oblikovati tri genetske skupine, znotraj katerih je raznolikost med genskimi viri manjša kot med različnimi skupinami. Le na osnovi morfoloških ali biokemijskih lastnosti, nismo mogli napovedati v katero genetsko skupino bi se posamezen genetski vir listnega ohrovta uvrstil ali obratno. Za takšen namen so potrebne nadaljnje poglobljene genetske študije.

V zbirkah genkih bank je zbranega veliko rastlinskega genskega materiala, ki še ni bil morfološko, biokemijsko in genetsko ovrednoten ter podrobneje obravnavan. Za podrobnejše opise posameznih genskih virov listnega ohrovta in izvedbo vseh analiz je bilo potrebno semena listnega ohrovta najprej posejati in nato rastline vrednotiti v ustreznih razvojnih fazah tekom vegetativne ter generativne rasti. Magistrska naloga tako predstavlja del velike zbirke podatkov, ki se nanašajo na 18 preučevanih genskih virov listnatega ohrovta iz jugovzhodne Evrope. Z morfološkimi opisi ter preučevanjem biokemijskih in genetskih lastnosti rastlinskega genskega materiala shranjenega v genskih bankah, pridobimo pomembne informacije, ki so ključnega pomena za upravljanje z gensklimi viri.

Pridobljeni podatki na preučevanih genskih virih listnega ohrovta nam lahko v prihodnosti služijo za hitrejšo in enostavnejšo odbiro rastlinskega genetskega materiala, ki ga bomo uporabili, morda celo nujno potrebovali, v bodočih programih žlahtnjenja in selekcije.

Morfološke lastnosti opisujemo s pomočjo IBPGR deskriptorjev, ki zajemajo številne numerične in opisne morfološke parametre. Z uporabo velikega števila morfoloških parametrov, skupno je bilo ovrednotenih 36 parametrov, smo lahko obravnavane genske vire listnega ohrovta podrobno opisali in s tem pridobili veliko zbirko podatkov za preučevane genske vire iz genskih bank. Za nadaljnje raziskave glede vsebnosti bioaktivnih spojin predlagamo analize sekundarnih rastlinskih metabolitov, med katerimi v kapusnicah so najpomembneši glukozinolati. Z opravljenimi genetskimi analizami smo določili stopnjo genetske raznolikosti in pridobili osnovne informacije o raznolikosti obravnavanih genskih virov listnega ohrovta na podlagi 12 mikrosatelitnih markerjev. Za podrobnejšo predstavitev parametrov genetske variabilnosti, genetskih povezav, informativnosti uporabljenih SSR

markerjev in genetske strukture obravnavanih genskih virov, bi bilo v nadaljevanju potrebno izvesti genotipizacijo na nivoju dolžine alelov v fragmentni analizi (kodominantna vhodna matrika). Na podlagi takih rezultatov bi bilo mogoče povezati pridobljene morfološke, biokemijske in genetske podatke.

Rezultate pridobljene v okviru magistrske naloge smo primerjali z dosegljivo literaturo v kateri so opravljali podobne raziskave, vendar so bile določene omejitve. Pri analizah genetske raznolikosti sta namreč pomembna tako izbira markerskega sistema kot optimizacija postopka. Na morfološke in biokemijske lastnosti genskih virov listnega ohrovta močno vplivajo abiotski in biotski dejavniki, zato moramo biti pri primerjavi tovrstnih podatkov previdni ter upoštevati v kakšnih pogojih so rastline rastle. Za določanje raznolikosti smo obravnavane genske vire listnega ohrovta vzgojili in spremljali pri enakih okoljskih pogojih na eni lokaciji. Uporabljeni agrotehnološki ukrepi so bili tekom rasti enaki za vse genske vire, s čimer je bil zagotovljen minimalen vpliv na spremembe posameznih lastnosti zaradi omenjenih dejavnikov.

Prvo hipotezo, da lahko na podlagi morfoloških lastnosti in molekulskih markerjev razdelimo genske vire listnega ohrovta v posamezne skupine smo potrdili. Z uporabo molekulskih markerjev smo oblikovali tri genetsko raznolike skupine preučevanih genskih virov listnega ohrovta. Morfološko raznolikost smo potrdili in prikazali z razporeditvijo genskih virov v skupine na podlagi številnih numeričnih ter opisnih parametrov. Drugo hipotezo, da bo med genskimi viri listnega ohrovta velika morfološka in genetska variabilnost, smo prav tako potrdili, saj so se oblikovale genetsko in morfološko raznolike skupine na podlagi posameznih lastnosti. Tretjo hipotezo, da bo biokemijska analiza pokazala razlike med preučevanimi genskimi viri listnega ohrovta, smo prav tako potrdili.

Rezultati so pokazali razlike med preučevanimi genskimi viri v vsebnostih za preučevane skupine bioaktivnih spojin.

7 POVZETEK

Listni ohrovt (Brassica oleracea L.) je zelenjava, ki spada v družino križnic (Brassicaceae).

Omenjena rastlinska vrsta se v zadnjih letih uveljavlja kot del zdrave prehrane, zato se pridelovalne površine po svetu povečujeo. Vsebuje številne zdravju koristne snovi kot so polifenoli, glukozinolati, karotenoidi, itd. Je dvoletna rastlina, kjer kot pridelek v vegetativni fazi rasti nabiramo liste, v generativni fazi rasti pa cveti in razvije luske s semeni. Listni ohrovt se kot tradicionalna vrtnina prideluje že dolgo, zato obstaja veliko lokalnih populacij.

Populacije se med seboj razlikujejo v različnih lastnostih in to raznolikost je s stališča ohranjanja bidiverzitete smotrno oceniti ter ohranjati za bodoče rodove. Za ohranjanje raznolikosti so ključne genske banke, ki tudi v primeru listnega ohrovta služijo za shranjevanje semen lokalnih populacij in sort. Da bi vedeli, kakšen genski material imamo na voljo v genskih bankah, je potrebno raziskati morfološke, biokemijske in genetske lastnosti posameznega genskega vira. Na podlagi tovrstnih informacij bomo lahko v prihodnosti hitreje in lažje našli populacijo, ki bi nam lahko koristila v programih žlahtnjenja.

V magistrsko raziskavo je bilo vključenih 18 genskih virov listnega ohrovta. Namen magistrskega dela je bilo morfološko, biokemijsko in genetsko opisati ter ovrednotiti raznolikost genskih virov listnega ohrovta iz genskih bank jugovzhodne Evrope. Na vseh izbranih genskih virih smo opravili morfološke analize povzete po IBPGR deskriptorjih, biokemijske analize z meritvami antioksidacijskega potenciala, vsebnosti skupnih fenolov in skupnih flavonoidov. Izvedli smo genetske analize z uporabo molekulskih mikrosatelitnih markerjev, s pomočjo katerih smo določili stopnjo genetske raznolikosti obravnavanih genskih virov listnega ohrovta. Pridobljene podatke in rezultate smo prikazali v obliki preglednic, histogramov, slik, grafov in dendrograma.

Pri obravnavanih genskih virih listnega ohrovta smo v prvem letu rasti (vegetativna faza) izmerili 9 numeričnih morfoloških parametrov glede na IBPGR deskriptorje. Za vse preučevane morfološke parametre smo določili osnovne statistične parametere kot so povprečna vrednost, minimum, maksimum, standardni odklon in koeficient variacije. Pri večini genskih virov so bile rastline višje (60,2 cm) kot širše (56,5 cm), prav tako so imeli vsi genski viri liste daljše (36,6 cm) kot širše (17,2 cm), tudi listni peclji so bili bistveno daljši (17,4 cm) kot širši (1,2 cm). Med genskimi viri je bila opazna velika morfološka raznolikost, prav tako je bila določena stopnja raznolikosti prisotna tudi znotraj posameznega genskega vira. Genske vire smo lahko razvrstili v posamezne skupine na podlagi 9 numeričnih morfoloških parametrov.

V drugem letu rasti (generativna faza) smo pri obravnavanih genskih virih izmerili 9 numeričnih in ocenili 18 opisnih morfoloških parametrov povzetih po IBPGR deskriptorjih. Za numerične parametre smo prav tako izračunali osnovne statistične

parametre. Med genskimi viri smo tudi v tem primeru opazili veliko raznolikost, ki je bila prisotna tudi znotraj posameznega genskega vira. Najmanjšo raznolikost pri numeričnih parametrih smo določili pri parametrih pri številu dni do cvetenja in številu dni do zrelosti luskov. Opisni morfološki parametri so pokazali večjo raznolikost pri parametrih, kjer je bilo več razredov znotraj posameznega IBPGR deskriptorja. Manjša raznolikost pa je bila pri parametrih z manjšim številom razredov. Pri opisnih morfoloških parametrih vegetacijska sezona rastline v običajnih pogojih pridelave, poprh na cvetnem steblu, dlakavost cvetnega stebla, izenačenost barve cvetov in dlakavost luskov raznolikosti nismo zaznali.

V okviru biokemijskih analiz smo na polno razvitih listih pobranih v vegetativni rasti s spektrofotometričnimi metodami izmerili vsebnosti skupnih fenolov, antioksidacijski potencial in vsebnosti skupnih flavonoidov. Antioksidacijski potencial v listih smo določili z DDPH metodo in je v povprečju znašal 33,79 µmol/g. Vsebnosti skupnih fenolov smo določili s pomočjo Folin-Ciocalteu reagenta, vsebnosti skupnih flavonoidov pa z uporabo aluminijevega klorida. Povprečna vrednost skupnih fenolov v listih preučevanih genskih virov je znašala 22,67 mg/g, povprečna vsebnost skupnih flavonoidov pa 7,40 mg/g. Po najvišjih vsebnostih je pri vseh treh parametrih izstopal genski vir KIS19_R1, po najnižjih vsebnostih pa genski vir KIS19_R15.

Genetsko raznolikost smo preučevali z uporabo molekulskih markerjev, v našem primeru mikrosatelitov. Izolirali smo DNA iz liofiliziranega materiala in določili koncentracijo. Z ustreznimi začetnimi oligonukleotidi smo izvedli PCR reakcijo in pomnožene fragmente prikazali na agaroznem gelu. S pomočjo dendrograma smo prikazali stopnjo genetske raznolikosti obravnavanih genskih virov listnega ohrovta. Genske vire smo na podlagi genetskih analiz razvrstili v tri genetsko različne skupine, ki so zajemale različno število genskih virov (deset, pet in tri).

Na podlagi obsežnega morfološkega vrednotenja ter biokemijskih in genetskih analiz smo določili veliko raznolikost med preučevanimi genskimi viri listnega ohrovta. Raznolikost je bila prisotna tudi znotraj posameznega genskega vira. Za iskanje povezav med morfološkimi, biokemijskimi in genetskimi lastnostmi so potrebne nadaljnje poglobljene študije na različnih nivojih.

8 VIRI

Abram V., Simčič M. 1997. Fenolne spojine kot antioksidanti. Farmacevtski vestnik, 48, 4:

573-589

Abramovič H., Grobin B., Poklar Ulrih N., Cigić B. 2018. Relevance and Standardization of In Vitro Antioxidant Assays: ABTS, DPPH, and Folin-Ciocalteu. Journal of Chemistry, 2018: 1-9

Adu G.B., Awukul F.J., Amegbor K., Haruna A., Manigben K.A., Aboyadana P.A. 2019.

Genetic characterization and population structure of maize populations using SSR markers. Annals of Agricultural Sciences, 64, 1: 47-54

Aryal S., Baniya M.K., Danekhu K., Kunwar P., Gurung R., Koirala N. 2019. Total Phenolic Content, Flavonoid Content and Antioxidant Potential of Wild Vegetables from Western Nepal. Plants, 8, 4: 96-116

Atta E. M., Mohamed N. H., Abdelgawad A. A. M. 2017. Antioxidants: an overview on the natural and synthetic types. European Chemical Bulletin, 6, 8: 365-375

Ayshwarya M., Sudha Rameshwari K. 2015. Assessment of Antioxidant activity in Brassica oleracea var. capitata rubra. Journal of Medicas Science and Clinical Research, 3, 12:

8536-8541

Balasundram N., Sundram K., Samman S. 2006. Phenolic compounds in plants and agri-industrial by-products: Antioxidant activity, occurence, and potential uses. Food Chemistry, 99, 1: 191-203

Balkaya A., Yanmaz R. 2005. Promising kale (Brassica oleracea var. acephala) populations from Black Sea region, Turkey. New Zealand Journal of Crop and Horticultural Science, 33, 1: 1-7

Batelja K., Goreta Ban S., Žanić K., Miloš B., Dumičić G., Matotan Z. 2009. Svojstva autohtonih populacija raštike (Brassica oleracea L. var. acephala) hrvatskog priobalja.

Poljoprivreda, 15, 2: 8-14

Bhandari H.R., Nishant Bhanu A., Srivastava K., Singh M.N., Shreya, Hemantaranjan A.

2017. Assessment of genetic diversity in crop plants – an overview. Advances in Plants

& Agriculture Research, 7, 3: 279-286

Bioversity International. 2007. Guidelines for the development of crop descriptor lists.

Bioversity Technical Bulletin Series. Bioversity International, Rome, Italy: 71 str.

Bisognin D., Luz L., Lencina K., Santos C., Sautter C. 2019. Contents of total phenolics and flavonoids in and antioxidant activity of Ilex paraguariensis leaves. Pesquisa Agropecuária Brasileira, 54, e00856, doi: 10.1590/S1678-3921.pab2019.v54.00856: 8 str.

Brand-Williams W., Cuvelier M.E., Berset C. 1995. Use of a free radical method to evaluate antioxidant activity. Lebensmittel-Wissenschaft und –Technologie, 28: 25-30

BrassiBase. 2017. Universität Heidelberg

https://brassibase.cos.uni-heidelberg.de/?action=tax (15. dec. 2020)

Burton G. J., Jauniaux E. 2011. Oxidative stress. Best practice & Research Clinical Obstetrics & Gynaecology, 25, 3: 287-299

Cartea M. E., Francisco M., Soengas P., Velasco P. 2011. Phenolic Compounds in Brassica Vegetables. Molecules, 16: 251-280

Cartea M. E., Picoaga A., Soengas P., Ordás A. 2003. Morphological characterization of kale populations from northwestern Spain. Euphytica, 129, 1: 25-32

Chapuis M.-P., Estoup A. 2007. Microsatellite Null Alleles and Estimation of Population Differentiation. Molecular Biology and Evolution, 24, 3: 621-631

Christensen S., von Bothmer R., Poulsen G., Maggioni L., Phillip M., Andersen B. A., Bagger Jørgensen R. 2010. AFLP analysis of genetic diversity in leafy kale (Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef.) landraces, cultivars and wild populations in Europe. Genetic Resources and Crop Evolution, 58: 657-666

Ciofi C., Funk S., Coote T., Cheesman D., Hammond R., Saccheri I., Bruford M. 1998.

Genotyping with Microsatellite Markers. V: Molecular Tools for Screening Biodiversity.

Karp A., Isaac P. G., Ingram D.S. (ur.). Dordrecht, Springer: 195-201

Coolong T., Kelley W., MacDonald G., Adams D. 2014. Commercial Production and Management of Cabbage and Leafy Greens. Athens, University of Georgia: 45 str.

CPVO. 2020. Community Plant Variety Office.

https://cpvo.europa.eu/en/about-us (14. okt. 2020)

Ding Q., Li J., Wang F., Zhang Y., Li H., Zhang J., Gao J. 2015. Characterization and Development of EST-SSRs by Deep Transcriptome Sequencing in Chinese Cabbage (Brassica rapa L. ssp. pekinensis). International Journal of Genomics, 2015, Article ID 473028, doi: 10.1155/2015/473028: 11 str.

Dullo M. E. 2019. Maintaining Diversity of Plant Genetic Resources as a Basis for Food Security. V: Encyclopedia of Food Security and Sustainability. Ferranti P., Berry E. M., Anderson J. R. (ur.). Elsevier: 54-63

El-Esawi M. A., Germaine K., Bourke P., Malone R. 2016. Genetic diversity and population structure of Brassica oleracea germplasm in Ireland using SSR markers. Comptes Rendus Biologies, 339, 3 – 4: 133-140

El-Esawi M. A.,Germaine K., Bourke P., Malone R. 2015. AFLP analysis of genetic diversity and phylogenetic relationships of Brassica oleracea in Ireland. Comptes Rendus Biologies, 339, 5 – 6: 163-170

Engels J. M. M., Thormann I. 2000. IBPGR/IPGRI register of base collections.

Estoup A., Jarne P., Cornuet J.-M. 2002. Homoplasy and mutation model at microsatellite loci and their consequences for population genetics analysis. Molecular Ecology, 11, 9:

1591-1604

Everette J. D., Bryant Q. M., Green A. M., Abbey Y. A., Wangila G. W., Walker R. B. 2010.

Thorough Study of Reactivity of Various Compound Classes toward the Folin-Ciocalteu Reagent. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 58, 14: 8139-8144

Fadigas J. C., Dos Santos A. M. P., De Jesus R. M., Lima D. C., Fragoso W. D., David J.

M., Ferreira S. L. C. 2010. Use of multivariate analysis techniques for the characterization

of analytical results for the determination of the mineral composition of kale.

Microchemical Journal, 96: 325-356

Faostat. 2020. Rome, Food and Agricultural Organization of United Nations.

http://www.fao.org/faostat/en/#home (13. okt. 2020)

Francisco M., Tortosa M., Martínez-Ballesta M. de. C., Velasco P., García-Viguera C., Moreno D. A. 2016. Nutritional and phytochemical value of Brassica crops from the agri-food perspective. Annals of Applied Biology, 170, 2: 273-285

Germplasm Resources Information Network (GRIN). 2020. United States Department of Agriculture.

https://npgsweb.ars-grin.gov/gringlobal/taxon/taxonomydetail?id=7679 (15. dec. 2020) Govindaraj M., Vetriventhan M., Srinivasan M. 2015. Importance of Genetic Diversity

Assessment in Crop Plants and Its Recent Advances: An Overview of Its Analytical Perspectives. Genetic Research International, 2015; 2015: 431487, doi:

10.1155/2015/431487: 14 str.

Hahn C., Müller A., Kuhnert N., Albach D. 2016. Diversity of Kale (Brassica oleracea var.

sabellica): Glucosinolate Content and Phylogenetic Relationships. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 64, 16: 3215-3225

IBPGR. 1990. Descriptors for Brassica and Raphanus. Rim, International Board for Plant Genetic Resources: 58 str.

Izzah N. K., Lee J., Jayakodi M., Perumal S., Jin M., Park B. S., Ahn K., Yang T.J. 2014.

Transcriptome sequencing of two parental lines of cabbage (Brassica oleracea L. var.

capitata L.) and construction of an EST-based genetic map. BMC Genomics, 2014, 15:

149, doi: 10.1186/1471-2164-15-149: 13 str.

Kasote D. M., Katyare S. S., Hegde M. V., Bae H. 2015. Significance of Antioxidant Potential of Plants and its Relevance to Therapeutic Applications. International Journal of Biological Sciences, 11, 8: 982-991

Khan S.H., Ahmad N., Jabeen N., Chattoo M.A., Hussain K. 2010. Biodiversity of Kale (Brassica oleracea var. acephala L.) in Kashmir Valley. The Asian Journal of Horticulture, 5, 1: 208-210

Khoddami A., Wilkes M. A., Roberts T. H. 2013. Techniques for Analysis of Plant Phenolic Compounds. Molecules, 18, 2: 2328-2375

Kiefer M., Schmick R., German D. A., Mandáková T., Lysak M. A., Al-Shehbaz I.A., Franzke A., Mummenhoff K., Stamatakis A., Koch M. A. 2014. BrassiBase: Introduction to a Novel Knowledge Database on Brassicaceae Evolution. Plant and Cell Physiology, 55, 1: e3 (1-9), doi: 10.1093/pcp/pct158: 9 str.

Koh J. C. O., Barbulescu D.M., Norton S., Redden B., Salisbury P. A., Kaur S., Cogan N., Slater A. T. 2017. A multiplex PCR for rapid identification of Brassica species in the triangle of U. Plant Methods, 13: 49, doi: 10.1186/s13007-017-0200-8: 8 str.

Kowalczyk D., Świeca M., Cichocka J., Gawlik-Dziki U. 2013. The phenolic content and antioxidant activity of the aqueous and hydroalcoholic extracts of hops and their pellets.

Journal of The Institute of Brewing & Distilling, 119: 103-107

Kumar S., Pandey A. K. 2013. Chemistry and Biological Activities of Flavonoids: An Overview. The Scientific World Journal, 2013, 162750, doi: 10.1155/2013/162750: 16 str.

Li H., Chen X., Yang Y., Xu J., Gu J., Fu J., Qian X., Zhang S., Wu J., Liu K. 2010.

Development and genetic mapping of microsatellite markers from whole genome shotgun sequences in Brassica oleracea. Molecular Breeding, 28, 4: 585-596

Liang N., Kitts D.D. 2014. Antioxidant Property of Coffee Components: Assessment of Methods that Define Mechanism of Action. Molecules, 19, 11: 19180-19208

Lin J.Y., Tang C. Y. 2007. Determination of total phenolic and flavonoid contents in selected fruits and vegetables, as well as their stimulatory effects on mouse splenocyte proliferation. Food Chemistry, 101, 1: 140-147

Liu L., Li Y., Li S., Hu N., He Y., Pong R., Lin D., Lu L., Law M. 2012. Comparison of Next-Generation Sequencing Systems. Journal of Biomedicine and Biotechnology, 2012:

251364, doi: 10.1155/2012/251364: 11 str.

Liu S., Liu Y., Yang X., Tong C., Edwards D., Parkin I. A. P., ... Paterson A. H. 2014. The Brassica oleracea genome reveals the asymmetrical evolution of polyploid genomes.

Nature communications, 23; 5; 3930, doi: 10.1038/ncomms4930: 11 str.

Liu Z. J., Cordes J.F. 2004. DNA marker technologies and their applications in aquaculture genetics. Aquaculture, 238, 1 - 4: 1-37

Ločniškar F. 1999. Katalog znanj. 1. izd. Domžale, Univerza v Ljubljanim Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko: 250 str.

Lotti C., Iovieno P., Centomani I., Marcotrigiano A. R., Fanelli V., Mimiola G., Summo C., Pavan S., Ricciardi L. 2018. Genetic, Bio-Agronomic, and Nutritional Characterization of Kale (Brassica Oleracea L. var. Acephala) Diversity in Apulia, Southern Italy.

Diversity, 10, 2, 25, doi: 10.3390/d10020025: 11 str.

Mageney V., Neugart S., Albach D. 2017. A Guide to the Variability of Flavonoids in Brassica oleracea. Molecules, 22, 2: 252, doi: 10.3390/molecules22020252: 16 str.

Maggioni L. 2015. Domestication of Brassica oleracea L. Acta Universitatis Agriculturae Sueciae, Alnarp, Department of Plant Breeding, Swedish University of Agricultural Sciences: 110 str.

Maggioni L., von Bothmer R., Poulsen G., Branca F., Bagger Jørgensen, R. 2014 . Genetic diversity and population structure of leafy kale and Brassica rupestris Raf. in south Italy.

Hereditas, 151: 145-158

Margalé E., Hervé Y., Hue J., Quiro C. F. 1995. Determination of genetic variability by RAPD markers in cauliflower, cabbage and kale local cultivars from France. Genetic Resources and Crop Evolution, 42: 281-289

Margna U., Laanest L., Margna E., Vainjärv T. 1985. L-Tyrosine as a Precursor of Flavonoids in Buckwheat Cotyledons. Zeitschrift für Naturforshung C, 40, 3-4: 154-159 Martínez S., Olmos I., Carballo J., Franco I. 2010. Quality parameters of Brassica spp. grown in northwest Spain. International Journal of Food Science & Technology, 45, 4: 776-783 Matotan Z. 2019. Raštika.

https://hr.wikipedia.org/wiki/Ra%C5%A1tika (20. jan. 2021)

Metzker M. L. 2010. Sequencing technologies — the next generation. Nature Reviews

Metzker M. L. 2010. Sequencing technologies — the next generation. Nature Reviews

In document RAZNOLIKOST GENSKIH VIROV LISTNEGA OHROVTA (Brassica oleracea L.) (Strani 71-85)