• Rezultati Niso Bili Najdeni

VREDNOTENJE LISTNEGA OHROVTA Z NUMERIČNIMI MORFOLOŠKIMI PARAMETRI

3 MATERIALI IN METODE .1 RASTLINSKI MATERIAL

4.1 VREDNOTENJE LISTNEGA OHROVTA Z NUMERIČNIMI MORFOLOŠKIMI PARAMETRI

Vrednotenje morfoloških parametrov pri obravnavanih 18 genskih virih listnega ohrovta je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem letu smo v fazi vegetativne rasti v jesenskem času na razvitih rastlinah in listih določili 9 numeričnih morfoloških parametrov. V preglednici 5 so prikazani osnovni statistični parametri za 9 numeričnih morfoloških lastnosti vrednotenih pri 18 genskih virih listnega ohrovta med vegetativno fazo.

Skupna povprečna višina rastlin vseh genskih virov je znašala 60,24 cm, premer pa 56,48 cm. Povprečna dolžina listov je bila 36,60 cm in širina listne ploskve 17,21 cm.

Povprečna dolžina listnega peclja je znašala 17,43 cm in širina listnega peclja 1,15 cm.

Razlika med najnižjim in najvišjim genskim virom je znašala več kot 50 cm, med najširšim in najožjim genskim virom pa več kot 45 cm. Velika razlika v velikosti je bila tudi pri morfološkem parametru dolžina lista, kjer je bila razlika med najkrajšim in najdaljšim listom skoraj 35 cm. Najmanjša razlika je bila v širini listnega peclja, in sicer v povprečju manj kot 1 cm.

Pri morfološkem parametru razmerje višina/premer rastline je bil opazen trend, da so bile preučevane rastline genskih virov v povprečju višje kot je bil njihov premer. Razmerje širina listne ploskve/dolžina lista je pokazalo, da je bila dolžina lista približno 2-kratnik širine.

Dolžina listnega peclja genskih virov je bila v povprečju skoraj 16-kratnik širine listnega peclja.

Največjo variabilnost smo izračunali pri morfološkem parametru razmerje dolžina/širina listnega peclja, pri katerem je koeficient variacije znašal 33,35 %. Najmanjšo variabilnost pa smo izračunali pri morfološkem parametru razmerje širina listne ploskve/dolžina lista, kjer je koeficient variacije znašal 15,07 %. Visok koeficient variacije je bil tudi pri morfološkem parametru dolžina listnega peclja (30,46 %), medtem ko je bil koeficient variacije pri ostalih morfoloških parametrih nižji in je znašal okoli 20,0 %.

Preglednica 5: Osnovni statistični parametri za 9 numeričnih morfoloških parametrov listnega ohrovta vrednotenih med vegetativno fazo

Numerični morfološki parameter Statistični parameter Vrednost

Višina rastline

Rezultate meritev 9 numeričnih morfoloških parametrov vrednotenih znotraj posameznega genskega vira listnega ohrovta med vegetativno fazo prikazuje preglednica 6. Najvišji je bil genski vir KIS19_R23 z višino rastlin 89,5 cm, najnižji pa genski vir KIS19_R1 z višino rastlin 37,3 cm. Genski vir KIS19_R1 je bil edini nižji od 45 cm, samo trije genski viri (KIS19_R16, KIS19_R23, KIS19_R25) pa so bili višji od 70 cm. Največji premer rastlin je znašal 72,5 cm pri genskem viru KIS19_R25, najmanjši premer pa so imele rastline pri genskem viru KIS19_R1, in sicer 26,3 cm.

Pri treh genskih virih (KIS19_R1, KIS19_R4, KIS19_R14) je bil morfološki parameter premer rastlin manjši od 50 cm, izstopal pa je genski vir KIS19_R1 s premerom 26,3 cm.

Pet genskih virov je imelo premer rastlin širši od 60 cm. Pri desetih genskih virih je bil premer rastlin med 50,0 in 60,0 cm. Najvišje razmerje višina/premer rastline je dosegel genski vir KIS19_R23 (1,61), najnižje pa genski vir KIS19_R24 (0,90). Morfološki parameter razmerje višina/širina rastline je bil pri sedmih genski virih nižji od 1,0, kar pomeni, da so bile rastline širše kot višje.

Najdaljše liste je imel genski vir KIS19_R25, kjer je dolžina lista znašala 51,3 cm, najkrajše pa genski vir KIS19_R1 z dolžino listov 16,4 cm. Samo trije genski viri so imeli liste daljše od 45 cm, dva pa sta imela liste krajše od 30 cm. Širina listne ploskve je bila najširša pri genskem viru KIS19_R17, in je znašala 21,9 cm. Najožje liste je imel genski vir KIS19_R1, kjer je širina listne ploskve znašala le 8,1 cm. Najvišje razmerje širina listne ploskve/dolžina lista je imel genski vir KIS19_R4 (0,63), najnižje razmerje pa genski vir KIS19_R25 (0,35).

Iz pridobljenih podatkov za parameter razmerje širina listne ploskve/dolžina lista smo opazili, da so bili pri vseh genskih virih listi daljši kot širši.

Najdaljše listne peclje smo izmerili pri genskem viru KIS19_R5, in sicer 29,9 cm, najkrajše pa pri genskem viru KIS19_R1, kjer je dolžina znašala le 4,3 cm. Širina listnega peclja je bila največja pri genskem viru KIS19_R5, kjer je znašala 1,7 cm, najožje listne peclje pa so imeli genski viri KIS19_R1, KIS19_R11 in KIS19_R20 s širino listnega peclja 0,8 cm.

Najvišje razmerje dolžina/širina listnega peclja je imel genski vir KIS19_R11 (23,99), najnižje pa genski vir KIS19_R1 (5,37). Šest genskih virov je imelo izrazito dolg listni pecelj, z dolžino nad 20 cm, medtem ko so imeli trije genski viri listne peclje krajše od 10 cm.

Preglednica 6: Numerični morfološki parametri (povprečna vrednost ± standardni odklon) vrednoteni med vegetativno fazo za preučevane genske vire listnega ohrovta

Polno razviti listi posameznega genskega vira, ki smo jih vrednotili v vegetativni fazi rasti v jesenskem času, so prikazani na sliki 18. Po obliki najbolj izstopa list pri genskem viru KIS19_R1, ki je kodrolisten. Prav tako je opazna raznolikost ostalih genskih virov glede na morfološke parametre, kot so oblika, velikost, širina, barva lista in razvejanost listnih žil.

Slika 18: Polno razviti listi 18 genskih virov listnega ohrovta v vegetativni fazi rasti

V drugem letu smo v generativni fazi rasti na cvetnih steblih, luskih in semenih določili 9 numeričnih morfoloških parametrov. V preglednici 7 so prikazani osnovni statistični parametri za 9 numeričnih morfoloških parametrov vrednotenih na genskih virih listnega ohrovta med cvetenjem, na plodovih (luskih) in semenih.

Skupna povprečna vrednost za parameter število dni do cvetenja je znašala 409 dni in za parameter število dni do zrelosti luskov 474 dni. Skupna povprečna dolžina cvetnega stebla pri vseh genskih virih je bila 24,96 cm, dolžina luskov 5,94 cm, širina luskov 0,30 cm in dolžina peclja luskov 1,32 cm. Povprečna masa 1000-semen je znašala 3,67 g, medtem ko je bilo povprečno število semen v lusku 15.

Vsi obravnavani genski viri so zacveteli v razmaku 15 dni, luski genskih virov pa so dozoreli v razmaku 8 dni. Razlika med najnižjim in najvišjim cvetnim steblom je znašala več kot 25 cm, tudi razlike med najožjim in najširšim luskom, najvišjim in najnižjim razmerjem dolžina/širina luska ter najmanjšim in največjim številom semen v lusku so bile približno trikratne.

Največjo variabilnost izmerjenih podatkov smo izračunali pri morfološkem parametru število semen v lusku, kjer je koeficient variacije znašal 32,54 %. Najmanjšo variabilnost izmerjenih podatkov pa smo izračunali pri parametru število dni do zrelosti luskov, kjer je koeficient variacije znašal le 0,58 %. Zelo nizek koeficient variacije je imel tudi morfološki parameter število dni do cvetenja, in sicer 0,93 %.

Preglednica 7: Osnovni statistični parametri za 9 numeričnih morfoloških parametrov listnega ohrovta vrednotenih med cvetenjem ter na plodovih (luskih) in semenih

Numerični morfološki parameter Statistični parameter Vrednost

Število dni do cvetenja

Rezultate meritev 9 numeričnih morfoloških parametrov vrednotenih znotraj posameznega genskega vira listnega ohrovta med cvetenjem, na plodovih (luskih) in semenih prikazuje preglednica 8. Prvi je zacvetel genski vir KIS19_R23 (401 dni), najpozneje pa sta zacvetela genska vira KIS19_R1 in KIS19_R18 (416 dni). Luski so pri večini, pri osmih genskih virih dozoreli v 474 dneh. Razlike med posameznimi genskimi viri, so bile pri morfoloških parametrih število dni do cvetenja in število dni do zrelosti luskov majhne.

Najdaljša cvetna stebla je razvil genski vir KIS19_R4 (34,3 cm), najkrajša pa KIS19_R1 (8,8 cm). Štirje genski viri listnega ohrovta so imeli cvetno steblo krajše od 20,0 cm, polovica genskih virov (devet) pa je imela cvetno steblo dolgo med 20,0 in 30,0 cm.

Najdaljše luske je imel genski vir KIS19_R18 (8,07 cm), najkrajše pa KIS19_R20 (3,99 cm).

Štirje genski viri so imeli luske daljše od 7 cm, pet genskih virov pa je imelo luske krajše od 5 cm. Najširše luske je imel genski vir KIS19_R5 (0,45 cm), najožje pa KIS19_R9 (0,16 cm). Najdaljši pecelj luska je imel genski vir KIS19_R9 (2,10 cm) in je edini, ki je imel pecelj dolg več kot 2 cm, najkrajši pecelj luska pa je bil pri KIS19_R1 (0,80 cm).

Najvišje razmerje dolžina/širina luska je imel genski vir KIS19_R9 (43,5), najnižje razmerje pa KIS19_R15 (15,7). Raznolikost pri KIS19_9 znotraj genskega vira je višja kot znotraj ostalih genskih virov, hkrati pa so tudi vrednosti razmerij pri ostalih genskih virih pod 30.

Največjo maso 1000-semen smo določili pri genskem viru z oznako KIS19_R5 (5,3 g), najnižjo pa pri KIS19_R1 (2,2 g). Sedem genskih virov je imelo maso 1000-semen med 3,0 in 4,0 g. Največ semen v luskih je imel genski vir KIS19_R18 (25 semen/lusk), najmanj pa sta jih imela genska vira KIS19_R15 in KIS19_R20 (8 semen/lusk). Trinajst genskih virov listnega ohrovta je imelo v luskih med 10 in 20 semen. Opazen je trend, da so imeli daljši luski tudi višje število semen.

Preglednica 8: Numerični morfološki parametri (povprečna vrednost ± standardni odklon) vrednoteni med cvetenjem, na plodovih (luskih) in semenih za preučevane genske vire listnega ohrovta

4.2 VREDNOTENJE LISTNEGA OHROVTA Z OPISNIMI MORFOLOŠKIMI