Utemeljena teorija v povezavi z izsledki raziskav

3.4 ANALIZA REZULTATOV Z INTERPRETACIJO

3.4.3 Utemeljena teorija v povezavi z izsledki raziskav

V zadnjem koraku kvalitativnega raziskovanja smo oblikovale utemeljeno teorijo, ki smo jo povezale z izsledki raziskav. Kot navaja Mesec (1998), pri utemeljeni teoriji izhajamo iz empiričnega gradiva, s katerim sproti utemeljujemo nastalo teorijo. Ta je vezana na specifično okolje in kontekst, v katerem so bili podatki pridobljeni.

Ugotovitve naše raziskave kažejo, da dejavnosti z lastnimi glasbili in vaje čuječnosti vplivajo na izboljšanje zaznav lastnega telesa, usklajeno delovanje telesa, zavedanje trenutne prisotnosti ter s tem krepijo samozavedanje pri udeleženkah. Omenjeno se povezuje z ugotovitvami raziskav (Romero-Naranjo idr., 2014; Conti in Romero-Naranjo, 2015), ki pri osebah z različnimi specifikami po dejavnostih z uporabo lastnih glasbil ugotavljajo izboljšanje na fizičnem in mentalnem področju. O vplivu uporabe komponent ritma na samoregulacijo in spreminjanje notranjega ravnovesja poročata Baškovč in Knoll (2019). Uhlig (2011) piše o razvoju melodičnega izražanja kot pokazatelju osebnostne rasti in izboljšanega samozavedanja pri posamezniku. V naši raziskavi smo opazile manjši napredek v sproščenosti pri uporabi glasu, vendar pri tem nismo vrednotile kakovosti melodičnega izražanja, zato na podlagi tega ne moremo sklepati o spremembah na področju samozavedanja. Ugotovitve naše raziskave se povezujejo z raziskavo, ki je preučevala trening čuječnosti v šolskem okolju, pri kateri rezultati kažejo napredek na področju zavedanja samega sebe in drugih (Auerbach in Delport, 2018).

Nadalje smo v raziskavi ugotovile, da se je izboljšanje samozavedanja pri udeleženkah po vajah čuječnosti odražalo v uspešnejšem sodelovanju pri sprostitvenih dejavnostih. To se povezuje še z drugimi ugotovitvami raziskave (Auerbach in Delport, 2018), ki po treningu čuječnosti ugotavlja izboljšanje sposobnosti poslušanja in pozornosti.

Ugotovitve raziskav nakazujejo pozitivne učinke uporabe glasbenih dejavnosti na socialno-emocionalno področje oseb z MDR (Gold idr., 2004; Zyga idr., 2018). Druge raziskave (Romero-Naranjo idr., 2014; Conti in Romero-Naranjo, 2015) ugotavljajo vpliv uporabe lastnih glasbil pri osebah z različnimi posebnimi potrebami na socialno-emocionalno področje.

Ugotovitve naše raziskave se deloma skladajo z ugotovitvami omenjenih raziskav. Ugotovile smo, da so dejavnosti z lastnimi glasbili in vaje čuječnosti vodile do sprememb na socialnem področju, na emocionalnem področju pa sprememb v naši raziskavi nismo zaznale. Spremembe na socialnem področju so se odražale v sproščenem, aktivnem sodelovanju in v samostojnosti udeleženk. V literaturi (Berger, 2002; Baškovč in Knoll, 2019) beremo o melodiki in dinamiki kot dveh komponentah, preko katerih posameznik izraža, doživlja in razvija svoja čustva. Glede na ugotovitev naše raziskave, da so udeleženke pri prosti improvizaciji večinoma zgolj zrcalile videno in slišano, je sklep o odsotnosti sprememb na emocionalnem področju smiseln. Duffy in Fuller (2000) sta z uporabo intervencijskih programov, ki temeljijo na glasbi, dokazala pomembne spremembe pri osebah z lažjo MDR na področju prevzemanja pobud, imitacije, vokalizacije in očesnega kontakta. Rezultati se na področju prevzemanja pobud skladajo z ugotovitvami naše raziskave, saj smo pri udeleženkah ugotovile napredek na tem področju.

Izsledki naše raziskave nakazujejo smiselno uporabo dejavnosti z lastnimi glasbili kot trening motivacije in pomnjenja. Slednje lahko povežemo z navedbami avtorice Hallam (2010), ki navaja ugotovitve raziskav, ki poročajo o napredku na področju akademskih znanj, vztrajnosti,

delovnih navad in motivacije. Berger (2002) omenja strukturo kot glasbeni element, ki spodbuja vztrajnost posameznika. Iz omenih podatkov iz literature in naših ugotovitev lahko sklenemo, da je uporaba dejavnosti z lastnimi glasbili smiselna pri posameznikih, ki imajo težave na področju motivacije in pomnjenja. Z usmerjanjem k jasni strukturi ritmičnih in melodičnih vzorcev ali skladbe kot celote še intenzivneje razvijamo vztrajnost. Glede na usmeritve, ki jih podaja Goodkin (2002), je smiselna uporaba iger ploskanja v parih, uporaba ploskanja ali topotanja pri ljudskih plesih in uporaba lastnih glasbil pri različnih ritmičnih vajah, kar lahko nadgradimo s predlogi, ki jih navajata Conti in Romero-Naranjo (2015). Avtorja svetujeta nadgradnjo ritmične osnove z melodičnimi deli v stremljenju k posnemanju zvokov okolja ter k improviziranemu petju posameznih vokalov ali nesmiselnih besed.

Na podlagi slednjega lahko navedemo ključne smernice za uporabo lastnih glasbil v okviru glasbenih dejavnosti:

- delo v parih ali manjših skupinah,

- jasna struktura ritmičnih in melodičnih vzorcev,

- postopno nadgrajevanje ritmičnih vzorcev z melodičnimi deli, podprtimi z vizualno oporo,

- postopno opuščanje vizualne opore,

- intenzivnost (vsaj dvakrat tedensko) in kontinuiteta (vsaj petnajst zaporednih delavnic).

4 ZAKLJUČEK

V magistrskem delu smo ugotavljale vpliv vodenih glasbenih dejavnosti z uporabo lastnih glasbil na področje samozavedanja in socialno-emocionalno področje deklet, vključenih v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z NIS. Poleg tega smo želele ugotoviti, v kakšnem kontekstu je uporaba lastnih glasbil pri izbrani populaciji najbolj smiselna.

Zastavile smo si tri raziskovalna vprašanja. V okviru prvega raziskovalnega vprašanja (RV1:

Kakšne spremembe se izkazujejo pri dekletih, vključenih v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z NIS, na področju samozavedanja po izvajanju glasbenih dejavnosti z uporabo lastnih glasbil in vaj čuječnosti?) smo ugotovile, da so dejavnosti z lastnimi glasbili in vaje čuječnosti izboljšale zaznavanje lastnega telesa, usklajenost delovanja telesa in zavedanje trenutne prisotnosti.

Pri drugem raziskovalnem vprašanju (RV2: Kakšne spremembe se izkazujejo pri dekletih, vključenih v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z NIS, na socialno-emocionalnem področju po izvajanju glasbenih dejavnosti z uporabo lastnih glasbil in vaj čuječnosti?) se je izkazalo, da so dejavnosti z lastnimi glasbili in vaje čuječnosti vodile do sprememb na socialnem področju, ki so se odražale v sproščenem sodelovanju, prevzemanju pobud in samostojnosti udeleženk. Na emocionalnem področju sprememb v naši raziskavi ni bilo zaznati.

V sklopu tretjega raziskovalnega vprašanja (RV3: V kakšnih situacijah se uporaba lastnih glasbil pri dekletih, vključenih v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z NIS, izkazuje kot najbolj smiselna in učinkovita?) smo prišle do zaključka, da je uporaba dejavnosti z lastnimi glasbili smiselna kot trening motivacije in pomnjenja. Glede na podatke iz literature in naše ugotovitve predlagamo, da se pri uporabi ritmičnih vzorcev z lastnimi glasbili udeležence usmerja k jasni strukturi. Poleg tega naj dejavnosti potekajo v parih ali manjših skupinah.

Ritmične vzorce nato postopno nadgrajujemo z melodičnimi deli, pri čemer udeležencem na začetku nudimo vizualno oporo, ki jo sčasoma opuščamo. Ker so se v naši raziskavi spremembe izražale po petnajstih delavnicah, ki so z vmesno prekinitvijo potekale dvakrat tedensko, menimo, da sta za pozitivne učinke uporabe lastnih glasbil potrebni vsaj tolikšna intenzivnost in kontinuiteta izvajanja dejavnosti. V prilogi Delavnice prilagamo načrt delavnic, ki lahko služi kot usmeritev pri izvajanju dejavnosti z lastnimi glasbili.

Na koncu še enkrat poudarjamo, da so izsledki raziskave v okviru magistrskega dela vezani na specifičen kontekst in kot taki niso posplošljivi na širšo populacijo. Kljub temu menimo, da ugotovitve raziskave osvetljujejo pomen uporabe dejavnosti z lastnimi glasbili pri dekletih, vključenih v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z NIS.

5 LITERATURA

AAIDD (2013). Definition of intellectual disability, frequently asked questions on intellectual disability and the AAIDD definition. http://www.aaidd.org

Abrams, B. (2018). Understanding humanistic dimensions of music therapy: Editorial introduction. Music Therapy Perspectives, 36(2), 139–143.

https://doi.org/10.1093/mtp/miy019

Aldridge, D. (2005a). Dialogic-degenerative diseases and health as a performed aesthetic. V D.

Aldridge (ur.), Music therapy and neurological rehabilitation: Performing health. (str.

39– 61). Jessica Kingsley Publishers.

Aldridge, D. (2005b). Gesture and dialogue: music therapy as praxis aesthetic and embodied hermeneutic. V D. Aldridge (ur.), Music therapy and neurological rehabilitation:

Performing health. (str. 27– 39). Jessica Kingsley Publishers.

Auerbach, C. in Delport, A. C. (2018). Developing mindfulness in children through participation in music activities. South African Journal of Childhood Education, 8(1).

https://doi.org/10.4102/sajce.v8i1.519

Baker, F. (2001). The effects of live, taped, and no music on people experiencing posttraumatic

amnesia. Journal of Music Therapy, 38(3), 170–192.

https://doi.org/10.1093/jmt/38.3.170

Baker, F. in Uhlig, S. (2011). Voicework in music therapy: pioneers and a new generation. V F. Baker in S. Uhlig (ur.), Voicework in music therapy: Research and practice (str. 25–

41). Jessica Kingsley Publishers.

Baker, F. in Wigram, T. (ur.). (2005). Songwriting: Methods, techniques and clinical applications for music therapy clinicians, educators and students. Jessica Kingsley Publishers.

Baškovč, T. in Knoll, Š. L. (2019). Glasbena terapija kot metoda dela z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami. V K. Habe in M. Licardo (ur.), Oblikovanje čustev in vedenja z glasbo: priročnik za vzgojitelje, učitelje, svetovalne delavce, terapevte pri delu z otroki in mladostniki s čustveno vedenjskimi težavami (str. 29–50). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/978-961-286-237-4

Berger, D. S. (2002). Music therapy, sensory integration and the autistic child. Jessica Kingsley Publishers.

Bharathi, G., Venugopal, A. in Vellingiri, B. (2019). Music therapy as a therapeutic tool in improving the social skills of autistic children. The Egyptian Journal of Neurology, Psychiatry and Neurosurgery, 55(1). https://doi.org/10.1186/s41983-019-0091-x

Bishop, S. R., Lau, M., Shapiro, S., Carlson, L., Anderson, N. D., Carmody, J., Segal, Z. V., Abbey, S., Speca, M., Velting, D. in Devins, G. (2004). Mindfulness: A proposed operational definition. Clinical Psychology: Science and Practice, 11(3), 230–241.

https://doi.org/10.1093/clipsy.bph077

Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Univerzitetna založba Annales.

Brown, L. S. in Jellison, J. A. (2012). Music research with children and youth with disabilities and typically developing peers: a systematic review. Journal of Music Therapy, 49(3), 335–364. https://doi.org/10.1093/jmt/49.3.335

Brus, E., Habe, K., Knoll, Š. L., Smrekar, S. in Štule, P. (2019). Glasbene dejavnosti z elementi glasbene terapije za delo z otroki/mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami – primeri. V K. Habe in M. Licardo (ur.), Oblikovanje čustev in vedenja z glasbo:

priročnik za vzgojitelje, učitelje, svetovalne delavce, terapevte pri delu z otroki in mladostniki s čustveno vedenjskimi težavami (str. 59–83). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://doi.org/10.18690/978-961-286-237-4

Bruscia, K. E. (1998). Defining music therapy. Barcelona Publishers.

Bruscia, K. E. (2014). Defining music therapy – Third edition. Barcelona Publishers.

Carr, A. in O‘Reilly, G. (2016). Diagnosis, classification and epidemiology. V A. Carr, C.

Linehan, G. O‘Reilly, P. N. Walsh in J. McEvoy (ur.), The Handbook of Intellectual Disability and Clinical Psychology Practice (2nd ed.). (str. 3–44). Routledge.

https://doi.org/10.4324/9781315739229

Conti, D. in Romero-Naranjo, F. J. (2015). Singing BAPNE: body percussion and voice as a didactic element. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 197, 2498–2505.

https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2015.07.322

Corbett, B. A., Gunther, J. R., Comins, D., Price, J., Ryan, N., Simon, D., Schupp, C. W. in Rios, T. (2011). Brief report: theatre as therapy for children with autism spectrum disorder. Journal of Autism and Developmental Disorders, 41(4), 505–511.

https://doi.org/10.1007/s10803-010-1064-1

Diagnostic and statistical manual od mental disorders: DSM-V (5th ed.). (2013). American Psychiatric Association.

Drofenik, U., Juhart, U. in Klemenčič, J. (2020). Učinki glasbenega izobraževanja na psihični razvoj otrok z motnjami avtističnega spektra. V K. Habe in B. Sicherl Kafol (ur.), Glasba in avtizem (str. 39–69). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Duffy, B. in Fuller, R. (2000). Role of music therapy in social skills development in children with moderate intellectual disability. Journal of Applied Research in Intellectual Disabilities, 13(2), 77–89. https://doi.org/10.1046/j.1468-3148.2000.00011.x

Elsabbagh, M., Divan, G., Koh, Y. J., Kim, Y. S., Kauchali, S., Marcín, C., Montiel-Nava, C., Patel, V., Paula, S. C., Wang, C., Yasamy, M. T. in Fombonne, E. (2012). Global prevalence of autism and other pervasive developmental disorders. Autism Res. 5(3), 160–179. https://doi.org/10.1002/aur.239

Elsabbagh, M. (2020). Linking risk factors and outcomes in autism spectrum disorder: is there evidence for resilience? BMJ, 368(l6880), 1–13. https://doi.org/10.1136/bmj.l6880 Gold, C., Voracek, M. in Wigram, T. (2004). Effects of music therapy for children and

adolescents with psychopathology: a meta-analysis. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 45(6), 1054–1063. https://doi.org/10.1111/j.1469-7610.2004.t01-1-00298.x Goodkin, D. (2002). Play, Sing & Dance. Schott.

GOV.SI. (b. d.). Osnovnošolsko izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami.

https://www.gov.si/teme/osnovnosolsko-izobrazevanje-za-otroke-s-posebnimi-potrebami/

Hallam, S. (2006). Music psychology in education. Institute of Education, University of London.

Hallam, S. (2010). The power of music: Its impact on the intellectual, social and personal development of children and young people. International Journal of Music Education, 28(3), 269–289. https://doi.org/10.1177/0255761410370658

Hallam, S. (2015). The power of music: A research synthesis of the impact of actively making music on the intellectual, social and personal development of children and young people. International Music Education Research Centre (iMERC). UCL Institute of Education.

Kavkler, M. in Magajna, L. (2008). Učne težave kot posebne vzgojno-izobraževalne potrebe – opredelitev, razsežnosti in podskupine učnih težav. V L. Magajna, S. Pečjak, C. Peklaj, G. Čačinovič Vogrinčič, K. Bergar Golobič, M. Kavkler in S. Tancig, Učne težave v osnovni šoli: problemi, perspektiva, priporočila (str. 23–42). Zavod RS za šolstvo.

http://ucne-tezave.si/files/2016/10/Ucne_tezave_v_OS_monografija.pdf Keetman, G. (1974). Elementaria: First acquaintance with Orff-Schulwerk. Schott.

Knoll, Š. L. (2006). Otroci s posebnimi potrebami skozi oči glasbene terapije. V B. Založnik (ur.), Otroci s posebnimi potrebami: integracija in inkluzija (str. 35–45). Educa, Melior.

Knoll, Š. L. (2011). Animacija z umetnostnim izražanjem. Zavod IRC.

http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Animacija_z_umetnostnim_izrazanjem-Loti_Knoll.pdf Kobolt, A., Rajniš Pinterič, M., Rogelj, F., Čužić, L., Rogelj, S. in Lep, B. (2015). Otroci s

čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V N. Vovk Ornik (ur.), Kriterij za opredeljevanje vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (str. 32–

35). Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf

Kopačin, B. (2020). Glasbene didaktične igre in glasbeno-razvojni dosežki prvošolcev. Journal of Elementary Education, 13(1), 89–111. https://doi.org/10.18690/rei.13.1.89-111.2020 Korošec, K. in Rogelj, V. (2019). Opredelitev čustveno vedenjskih težav. V K. Habe in M.

Licardo (ur.), Oblikovanje čustev in vedenja z glasbo: priročnik za vzgojitelje, učitelje, svetovalne delavce, terapevte pri delu z otroki in mladostniki s čustveno vedenjskimi težavami (str. 3–12). Univerzitetna založba Univerze v Mariboru.

https://doi.org/10.18690/978-961-286-237-4

Kovačič, D. (1995). Emocija v glasu. Psihološka obzorja, 4(1/2), 119–131.

URN:NBN:SI:DOC-J268G1W1

Krajnčan, M. in Škoflek, I. (2000). Pregled nekaterih fenomenoloških klasifikacij motenj vedenja in osebnosti otrok in mladostnikov. Socialna pedagogika, 4(2), 167–179.

URN:NBN:SI:DOC-VOGPEBJL

Layman, D. L., Hussey, D. L., in Laing, S. J. (2002). Music therapy assessment for severly emotionally disturbed children: a pilot study. Journal of Music Therapy 39(3), 164–

187. https://doi.org/10.1093/jmt/39.3.164

Magajna, L., Kavkler, M., Košak Babuder, M., Zupančič Danko, A., Seršen Fras, A. in Rošer Obretan, A. (2015). Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V N. Vovk Ornik (ur.), Kriterij za opredeljevanje vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (str. 23–31). Zavod RS za šolstvo.

https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf

Magajna, L., Kavkler, M., Čačinovič Vogrinčič, G., Pečjak, S. in Bregar Golobič, K. (2008).

Učne težave v osnovni šoli: Koncept dela. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Malachowski, M. G. (2015). Mindfulness for pediatrics: evidence based resources. Journal of

Consumer Health On the Internet, 19(1), 61–67.

https://doi.org/10.1080/15398285.2014.982053

Matney, W. (2021). Music therapy as multiplicity: Implications for music therapy philosophy and theory. Nordic Journal of Music Therapy, 30(1), 3–23.

https://doi.org/10.1080/08098131.2020.1811371

Mendelson, J., White, Y., Hans, L., Adebari, R., Schmid, L., Riggsbee, J., Goldsmith, A., Ozler, B., Buehne, K., Jones, S., Shapleton, J., in Dawson, G. (2016). A preliminary investigation of a specialized music therapy model for children with disabilities delivered in a classroom setting. Autism Research and Treatment, 2016.

https://doi.org/10.1155/2016/1284790

Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Visoka šola za socialno delo. URN:NBN:SI:DOC-C11L6WB5

Meiklejohn, J., Phillips, C., Freedman, M. L., Griffin, M. L., Biegel, G., Roach, A., Frank, J., Burke, C., Pinger, L., Soloway, G., Isberg, R., Sibinga, E., Grossman, L. in Saltzman, A. (2012). Integrating mindfulness training into K-12 education: fostering the resilience of teachers and students. Mindfulness, 3(4), 291–307. https://doi.org/10.1007/s12671-012-0094-5

Napoli, M., Krech, P. R. in Holley, L. C. (2005). Mindfulness training for elementary school students: The attention academy. Journal of Applied Social Psychology 21(1), 99–125.

https://doi.org/10.1300/J370v21n01_05

Piber, N. (2020). Primer dobre prakse glasbene inkluzije mladostnikov z motnjami avtističnega spektra v Sloveniji: glasbeni projekt Fantom iz opere. V K. Habe in B. Sicherl Kafol (ur.), Glasba in avtizem (str. 69–85). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Porter, S., McConnell, T., McLaughlin, K., Lynn, F., Cardwell, C., Braiden, H.-J., Boylan, J., in Holmes, V. (2017). Music therapy for children and adolescents with behavioural and emotional problems: a randomised controlled trial. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 58(5), 586–594. https://doi.org/10.1111/jcpp.12656

Romero-Naranjo, A. A., Jauset-Berrocal, J. A., Romero-Naranjo, F. J. in Liendo-Cárdenas, A.

(2014). Therapeutic benefits ob body percussion using the BAPNE method. Procedia -

Social and Behavioral Sciences, 152, 1171–1177.

https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2014.09.295

Romero-Naranjo, F. J. (2013). Science & art of body percussion: a review. Journal of Human Sport and Exercise, 8(2), 442–457. http://dx.doi.org/10.4100/jhse.2012.82.11

Rovšek, M. (2006). Poti in stranpoti vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V B. Založnik (ur.), Otroci s posebnimi potrebami: integracija in inkluzija (str. 15–26).

Educa, Melior.

Schmid, W. (2005). 'Swing in my brain': active music therapy for people with multiple sclerosis.

V D. Aldridge (ur.), Music therapy and neurological rehabilitation: Performing health.

(str. 161–189). Jessica Kingsley Publishers.

Sicherl-Kafol, B. (2001). Celostna glasbena vzgoja: srce, um, telo. Debora.

Sicherl-Kafol, B. (2015). Izbrana poglavja iz glasbene didaktike. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Simonoff, E., Jones, C. R. G., Baird, G., Pickles, A., Happe, F. in Charman, T. (2013). The persistence and stability of psychiatric problems in adolescents with autism spectrum disorders. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 54(2), 186–194.

https://doi.org/10.1111/j.1469-7610.2012.02606.x

Simonoff, E., Pickles, A., Charman, T., Chandler, S., Loucas, T., in Baird, G. (2008).

Psychiatric disorders in children with autism spectrum disorders: prevalence, comorbidity and associated factors. Journal of the American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 47, 921–929. https://doi.org/10.1097/CHI.0b013e318179964f Simpson, K. in Keen, D. (2011). Music interventions for children with autism: narrative review

of the literature. Journal of Autism and Developmental Disorders, 41(11), 1507–1514.

https://doi.org/10.1007/s10803-010-1172-y

Snel, E. (2019). Sedeti pri miru kot žaba: Vaje čuječnosti za otroke (in njihove starše). Zavod Gaia planet Celje.

Svetlin Kastelic, N. in Tuš, J. (26. 8. 2020). Statistični urad Republike Slovenije. Pol stoletja od 5-dnevnega šolskega tedna do uvedbe pouka na daljavo.

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9001

Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport:

Zavod RS za šolstvo.

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_glasbena_vzgoja.pdf

Uhlig, S. (2011). Rap and singing fort he emotional and cognitive development of at-risk children: development of a method. V F. Baker in S. Uhlig (ur.), Voicework in music therapy: Research and practice (str. 63–83). Jessica Kingsley Publishers.

Wigram, T. (2004). Improvisation: Methods and techniques for music therapy clinicians, educators and students. Jessica Kingsley Publisher.

Wilson, C. E., Murphy, C. M., McAlonan, G., Robertson, D. M., Spain, D., Hayward, H., Woodhouse, E., Deeley, P. Q., Gillan, N., Ohlsen, J. C., Zinkstok, J., Stoencheva, V., Faulkner, J., Yildiran, H., Bell, V., Hammond, N., Craig, M. C. in Murphy, D. G. (2016).

Does sex influence the diagnostic evaluation of autism spectrum disorder in adults?

Autism, 20(7), 808–819. https://doi.org/10.1177/1362361315611381

Zadnik, K. in Bajs, C. (2020). Inkluzija otrok s posebnimi potrebami v glasbenih šolah – prepletanje glasbenega izobraževanja in glasbene terapije. V K. Habe in B. Sicherl Kafol (ur.), Glasba in avtizem (str. 11–38). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Zafošnik, B. (2011). Psihoterapija oseb z motnjo v duševnem razvoju. Psihološka obzorja, 20(2), 127–144. URN:NBN:SI:doc-RLYZYGJ1

Zakon o osnovni šoli (ZOsn). (1996). Uradni list RS, št. 81/06, – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-L.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448#

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). (2011). Uradni list RS, št.

58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 –

ZOPOPP. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896#

Zalar, K., Kordeš, U. in Sicherl-Kafol, B. (2015a). Non-verbal communication in music lessons.

Procedia - Social and Behavioral Sciences, 186, 704–712.

https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2015.04.151

Zalar, K., Kordeš, U. in Sicherl-Kafol, B. (2015b). The role of children's musical instruments in communication with musical language. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 197, 1326–1334. https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2015.07.407

Zyga, O., Russ, S. W., Meeker, H. in Kirk, J. (2018). A preliminary investigation of a school-based musical theater intervention program for children with intellectual disabilities.

Journal of Intellectual Disabilities, 22(3), 262–278.

https://doi.org/10.1177/1744629517699334

Žerak, U. in Masten, R. (2018). Razvojne spremembe v intelektualnem delovanju pri osebah z motnjo v duševnem razvoju. Psihološka obzorja, 27, 12–19.

6 PRILOGE 6.1 DELAVNICE

Datum: 6. 10. 2020 Izvajalka: Ema Trček Zaporedna št. delavnice: 1

UČNI CILJI

- Učenka sodeluje pri petju pozdravne pesmi.

- Učenka pravilno ponovi ritmični vzorec, izveden z uporabo lastnih glasbil.

- Učenka upošteva skupna pravila.

- Učenka zgolj z uporabo sluha prepozna glas druge učenke.

- Učenka pravilno posnema zaporedje različnih načinov uporabe lastnih glasbil, prikazanih na kartončkih.

- Učenka v sedečem položaju posluša celotno vodeno vizualizacijo.

- Učenka z risanjem oblike ust ponazori svoje počutje med delavnico.

METODE DELA

frontalna individualna v paru skupinska PRIPOMOČKI

Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzitetna založba Annales.

Chango Music (15. 4. 2019). 10 weeks of body percussion ideas - Week 2.

https://www.changomusic.co.uk/blog/10-weeks-body-percussion-ideas-week-2 Schmidt, G. (2012). Vodena vizualizacija. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/vodena%20vizualizacija%202012.pdf POTEK DELA

1. Pozdravna pesem

Zapojem pozdravno pesem. Dekleta povabim, da pesem zapojejo z mano. Pesem nato še večkrat zapojemo, pri čemer uvodni del pesmi vsakič zamenjamo z imenom druge udeleženke.

2. Predstavitev – igra z imeni

Z učenkami se postavimo v krog. Začnem z enostavnim ritmičnim vzorcem z uporabo lastnih glasbil (plosk in udarec po nogah) in povabim učenke, da se priključijo. Najprej skupaj z vsako učenko izgovorim njeno ime, v naslednjem krogu ga izgovori vsaka sama, v zadnjem pa imena vseh izgovarjamo vse.

3. Dogovor o pravilih/priporočilih

Pripravim večji list in pisalo. Učenke povabim, da skupaj določimo 3 pravila, ki jih bomo upoštevale pri delavnicah. Po potrebi pomagam s predlogi (npr. kadar nekdo govori, drugi

In document UPORABA LASTNIH GLASBIL PRI DEKLETIH ZADNJEGA TRILETJA PRILAGOJENEGA PROGRAMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM (Strani 60-0)