DNEVNIŠKI ZAPISI - UPORABA LASTNIH GLASBIL PRI DEKLETIH ZADNJEGA TRILETJA PRILAGOJENEGA PROGRA

3 Delavnice je izvedla avtorica magistrskega dela. V naslednjih poglavjih zaradi večje objektivnosti uporabljamo izraz izvajalka.

4 Predloga dnevniških zapisov je predstavljena v poglavju 6.3 Dnevniški zapisi.

5 Priložena je v poglavju 6.2 Lestvica socialno-emocionalnih veščin.

3.4 ANALIZA REZULTATOV Z INTERPRETACIJO 3.4.1 Odprto in osno kodiranje

Pred začetkom analize rezultatov smo zbrano gradivo uredile in združile v večje sklope.

Posamezen sklop gradiva prestavlja največjo enoto kodiranja. Glede na zaporedno številko delavnice smo jih označile z rimskimi številkami I–XV. Transkripcijo delavnic smo glede na izvedene dejavnosti v posamezni delavnici razdelile na več delov, ki smo jih označile s številkami 1–7. Dnevniškim zapisom smo določile oznake a–f, pri čemer črke ponazarjajo vprašanja v dnevniških zapisih, ki so bila enaka pri vseh delavnicah. Lestvico socialno-emocionalnih veščin smo označile s črkami A, B, C in D, pri čemer se črke ujemajo s prvimi črkami imen deklet, kot smo jih poimenovale v transkripciji.

Preglednica 1: transkripcija dnevniški zapisi lestvica socialno-emocionalnih

veščin

V preglednici 1 je prikazana osnova za razporejanje gradiva pri šesti delavnici, v katero smo vnesle podatke iz posameznih delov gradiva. Gradivo smo razdelile glede na to, ali se navezuje na posamezno dejavnost ali na celotno delavnico. Pri tem smo posameznemu delu gradiva določile raven, ki jo gradivo v največji meri zajema. Transkripcija prikazuje dogajanje v celotni skupini, zato smo jo uvrstile na skupinsko raven. Dnevniški zapisi zajemajo opis izvajalkinega počutja in dojemanja dogajanja, zato predstavljajo prvoosebno raven. Lestvica socialno-emocionalnih veščin predstavlja individualno raven posamezne udeleženke.

Tako urejenemu gradivu smo v skladu z metodologijo študije primera (Mesec, 1998) določile kode in kategorije. V preglednici 2 so prikazane kode, ki smo jih določile posameznim delom gradiva za delavnico pod zaporedno številko 6. Kode smo v naslednjem koraku označile z različnimi barvami glede na kategorije, ki smo jih na podlagi kod oblikovale.⁶

6 Zaradi boljše preglednosti smo v preglednici 2 kode označile z različnim oblikovanjem besedila.

28 Preglednica 2:

Primer določanja kod za posamezni del gradiva

posamezna dejavnost celotna delavnica

Kategorije, oblikovane na osnovi dodeljenih kod, predstavljamo v preglednici 3. V naslednjem koraku smo kategorije v procesu osnega kodiranja dopolnile z dogajanjem iz zbranega gradiva.

Kategorije smo povezale v šest obsežnejših sklopov.

Preglednica 3: spodbude samokontrola čustva verbalna

komunikacija

prilagoditve čutila razpoloženje pomnjenje

oblike dela

Vsak posamezen sklop je z vsebujočimi kategorijami in izbranimi ključnimi podatki iz gradiva predstavljen v naslednjih podpoglavjih.

Vodenje delavnic

Prvi sklop kategorij smo poimenovale vodenje delavnic. V njem združujemo podatke, ki smo jih uvrstile v kategorije podajanje navodil, prilagoditve, spodbude in oblike dela.

- Podajanje navodil

V kategoriji podajanje navodil smo skozi oči izvajalke analizirale zadovoljstvo s podajanjem navodil in ubeseditvijo posameznih izjav. Izvajalka v dnevniški zapisih večkrat opozori na nezadovoljstvo s podajanjem navodil, kar lahko vidimo v naslednjih zapisih: »Prav tako bi lahko na nekaterih mestih zmanjšala količino govora, ki ga velikokrat prekomerno uporabljam.« (I/e); »Podajati moram manj verbalnih navodil in jih večkrat neverbalno usmeriti, vendar mi je to v tej začetni fazi še pretežko.« (III/e); »Pri ogledu posnetka sem opazila, da sem se ponovno kar nekajkrat zapletla pri tvorjenju povedi, prav tako sem na določenih mestih uporabila nekatere izraze, ki bi jih lahko nadomestila s primernejšimi.« (IV/e) Nezadovoljstvo s podajanjem navodil vztraja skoraj do zaključka delavnic, vseeno se med zadnjimi delavnicami pojavi zadovoljstvo in manjši napredek na tem področju: »Tokrat sem bolj zadovoljna s podajanjem navodil. Sicer sem se včasih vseeno zapletla, vendar sem to pravočasno prekinila in podajala jasna navodila.« (XII/c)

30 - Prilagoditve

V kategoriji prilagoditve smo analizirale prilagajanje dejavnosti udeleženkam in izbiro primerne hitrosti izvajanja posameznih dejavnosti. Pri analizi se prepletata prvoosebna in skupinska raven. Pri eni izmed uvodnih delavnic je izvajalka v dnevniških zapisih ugotavljala:

»… sem bila nato premalo osredotočena na vse učenke, ena izmed njih je ves čas zaostajala, vendar sem to opazila zelo pozno. Morala bi temu primerno prilagoditi tempo izvajanja in vse skupaj nekoliko upočasniti.« (V/d) Opisano je razvidno tudi iz transkripcije dogajanja: »(Vse z nogami večkrat naredimo kvadrat. Beti, Cita in Dora mi dobro sledijo, Ana pa nekoliko zaostaja. […] Še vedno mi Beti, Cita in Dora sledijo, Ana izvede pravilno le posamezne gibe, ves čas se lovi. […] Dekleta mi dobro sledijo, le Ana se še vedno ni ujela v pravi korak.

Upočasnim korake in podrobneje sledim Ani.) Ema: 'Veš, Ana …' (Popolnoma upočasnim korak.) 'Desna, leva, potem pa z desno nazaj in potem šele z levo.' Ana: 'Aja, z desno nazaj.' Ema: 'Tako ja.' (Ponovno izvedem nekoliko hitrejše korake.) Ana: 'Aja, aja.' (Še naprej izvajam korake. Opazim, da Beti ni usklajena z nami.) Ema: 'Beti, malo prehitra si sedaj. Ustavimo se in bomo še enkrat začele.'« (V/4) Iz transkripcije lahko razberemo, da je izvajalka primerno prilagodila hitrost izvajanja dejavnosti, vendar tega ni naredila takoj. Nadalje v dnevniških zapisih izvajalka dodaja: »Vsa dekleta morajo imeti možnost enakovrednega sodelovanja pri vseh dejavnostih in v tako majhni skupini je moja odgovornost, da temu primerno prilagodim hitrost izvajanja dejavnosti. V prihodnje moram biti veliko bolj pozorna na vse in temu primerno prilagoditi posamezne elemente dejavnosti.« (V/e)

Primer ustrezne prilagoditve tempa izvajanja je razviden iz transkripcije ene izmed zadnjih delavnic: »Ema: 'Super. In še zadnjega. Tukaj pa začnemo z udarcem, potem je en daljši plosk in spet kratek.' (Cita izvede prve štiri načrtovane gibe. Za njo izvedem celoten vzorec.) Ema:

'Gremo malo počasneje.' (Izvedemo celoten vzorec. Cita in Dora mi sledita, Ana pa se vmes zmede.) Ana: 'Okej.' (Pogleda Doro.) Cita se zasmeje. Izvedemo celoten vzorec. Dekleta gibe izvedejo pravilno, vendar imajo težave z upoštevanjem trajanja posameznega giba. Ema:

'Gremo samo ploske.' Počasi izvedemo izbrane gibe.« (XII/3) Podobno kot pri prejšnji kategoriji se tudi tukaj izkazuje nezadovoljstvo izvajalke skoraj do konca vseh izvedenih delavnic, vendar se med zadnjimi delavnicami vseeno izkaže nekaj zadovoljstva. Omenjeno utemeljujemo s sledečima citatoma: »Pri dejavnosti nastavljanja kartončkov bi jim morala pustiti več časa, da bi same razmišljale o nastavljenem ritmičnem vzorcu in ugotovile, kako bi ga bilo dobro spremeniti. Tokrat sem pri več dejavnostih prevzela preveč pobud in jih nisem počakala, da bi bile bolj aktivne.« (IX/e); »Zadnjo dejavnost sem podaljšala, saj so dekleta pri njej uživala.« (XIII/f)

- Spodbude

V kategoriji spodbude smo analizirale ustreznost reakcij izvajalke delavnic na dogajanje in vpliv spodbud na večjo aktivnost udeleženk. Podatki so pridobljeni iz gradiva na prvoosebni in skupinski ravni. Iz podatkov v dnevniških zapisih je od začetnih do končnih delavnic zaznati željo izvajalke po izboljšanju uporabljenih spodbud ter k iskanju rešitev za spodbujanje kreativnosti pri udeleženkah. To lahko vidimo v naslednjih zapisih: »Pri uporabi lastnega telesa za proizvajanje različnih zvokov okolja bi lahko učenke spodbudila še k večji kreativnosti

in še dlje vztrajala pri iskanju različnih zvokov.« (III/d); »Še vedno si nisem dovolila, da bi se bolj prepustila in morda kdaj dlje časa počakala na njihov odziv, pustila malo tišine, namesto da jo polnim s svojimi komentarji.« (IV/d); »Poleg podajanja navodil moram biti v prihodnje pozorna tudi na dodatne spodbude, ki jih dam učenkam. Tokrat sem eni izmed učenk dala premalo spodbud, da bi v enaki meri sodelovala.« (XI/e) Pri eni izmed delavnic se izvajalka na začetku dejavnosti ni domislila ustreznih spodbud, vendar je udeleženko po razmisleku vseeno spodbudila: »Po posnetku sem imela boljšo idejo, zato sem pristopila do nje in ji podala nekaj dodatnih spodbud. Čeprav z njimi nisem bila uspešna, sem bila zadovoljna, da sem jo skušala spodbuditi.« (XIII/c) Poleg spodbud izvajalke smo v tej kategoriji zajele tudi spodbude in pohvale, ki so si jih udeleženke namenile med sabo. Primer vidimo v dnevniških zapisih: »Prav tako me je presenetila ena od učenk, ki je večkrat pohvalila drugo učenko, saj so se ji njene ideje zdele zelo dobre.« (VII/b) Podoben primer pa se pojavi tudi v transkripciji: »Ana se zasmeje. Ema: 'Torej, najprej dva ploska …' (Počasi izvedem ritmični vzorec. Zraven podajam navodila. Dekleta ponavljajo za mano.) Dora: 'Ful dobr!'⁷ (Ana skomigne z rameni.)« (XII/3)

- Oblike dela

V kategoriji oblike dela smo tako na prvoosebni kot skupinski ravni analizirale delo v parih.

Predvsem Cita, ki je bila sicer bolj zadržana, je pri delu v parih vedno enakovredno sodelovala in pomembno prispevala k skupinskemu učenju. V transkripciji lahko to deloma razberemo iz naslednjega primera: »(Dora in Cita najprej zapišeta besedilo. Po nekaj minutah samostojnega dela pristopim k vsaki mizi in jim dam dodatne usmeritve. Dekleta nato nadaljujejo z ustvarjanjem.) Dora: 'In kaj zdaj, ko sva že napisali?' Cita: 'Ja zdaj morava pa še …' Ema: 'Zdaj pa določita še, na katerih mestih bosta opremili besedilo in s čim.' Dora: 'A bomo morale to potem tudi prebrati?' Ema: 'Ja.' Cita: 'Okej, Sneguljčica in palčki …' (Dekleti nadaljujeta z določanjem gibov, ki jih bosta uporabili pri posamezni besedi.) (XIV/3) Zapisano osvetljuje tudi dnevniški zapis: »Med tokratno delavnico me je nekoliko presenetilo, da eno izmed deklet, ki je sicer najbolj zadržano, pri delu v paru vseeno enakovredno sodeluje, daje pobude in prispeva velik delež k nastanku končnega izdelka.« (XIV/b) Udeleženka je v končni evalvaciji sama izrazila, da ji je bilo najbolj všeč prav delo v parih: »Ko smo delale v skupincah.« (XV/5) Samozavedanje

Podatke, ki smo jih uvrstile v kategorije samokontrola, čutila in vizualizacija, predstavljamo v sklopu samozavedanje.

- Samokontrola

V kategorijo samokontrola smo zajele gradivo, ki je povezano s sprejemanjem lastnih napak, obremenjenostjo s pravilno izvedbo, sproščenostjo pri izvajanju dejavnosti, medsebojnim usklajevanjem in umirjenostjo pri vajah čuječnosti.

Sprejemanje lastnih napak in obremenjenost s pravilno izvedbo lahko v zbranem gradivu zaznamo tako pri izvajalki kot pri udeleženkah. Pri tem je v nekaterih primerih omenjeno odraz

7 Zaradi večje nazornosti transkripcija ni v celoti lektorirana.

sledenja dogajanju in trudu za uspeh pri izvajanih dejavnostih: »(Vsa dekleta začnejo izvajati ritmični vzorec. Pri drugem gibu se zmotijo. Beti se prime za glavo, Cita se smeje, Ana in Dora začneta ponovno izvajati gibe.) Beti: 'Jaz sem …' Ana: 'Če je dvakrat …' Dora: 'Ja, dvakrat.' (Še enkrat pokaže delček ritmičnega vzorca.) Ana: 'Okej.' Beti: 'Okej, gremo.' Dora: (Pogleda proti Beti.) 'Z desno?' Beti: 'Ja.' (Vsa dekleta začnejo izvajati ritmični vzorec, tudi jaz ga izvajam zraven. Vmes se jim nekoliko zatakne.) Beti: 'Jooooj!' (Se prime za glavo in zamahne z nogo. Dora se zasmeje, Ana ponavlja ritmični vzorec.) Ana: 'Jaz sem pozabila tleskniti.' Beti:

'Jaz vedno to pozabim.' (Pokaže udarec z nogo ob tla. Dora se smeje.) (II/3). V drugih primerih lahko zaznamo preveliko obremenjenost s pravilno izvedbo: »Dekleta v parih rišejo. Dora večkrat pogleda proti drugemu paru in je navdušena nad nastajajočo sliko pri drugem paru.

Cita in Beti si večkrat še dodatno pomagata tako, da tista, ki riše na hrbet, pokaže določeno mesto tudi na tabli. Ko Cita in Beti končata, se zasmejeta in me pogledata. […] Začnejo z risanjem, tokrat riše druga. Ana in Beti povesta, kadar potrebujeta ponovitev narisanega. Dora sproti komentira, če Ana česa ne nariše pravilno. Cita napake pokaže Beti na narisani sliki.

Ves čas poteka komunikacija znotraj para. Na koncu Dora ponovno komentira nastalo sliko pri drugem paru.« (X/5)

Zadrege v zvezi s sproščenostjo se tekom izvajanja delavnic odražajo pri prevzemanju pobud in uporabi glasu. Navajamo primera dveh delavnic, pri katerih se to dobro razbere iz transkripcije dogajanja: »Ema: 'Še kaj, še kakšna ideja?' Beti: (S prsti ene roke udarja po prstih druge roke, nato pogleda Doro in Cito.) 'Dajta še vidve.' (Cita in Dora pogledata Beti, se nasmehneta, nato se obrneta proti meni.) […] Ema: 'Ja, kaj takšnega lahko. Lahko pa še kaj z glasom.' (Beti nežno zapoje na glas 'm'.) Ema: 'Ja, lahko bi zapele kakšno melodijo.' (Zapojem kratek glissando na vokal 'a'. Cita se smeje in gleda naokrog, Dora glede mene.)« (III/3); »Po mojem komentarju se pri Ani in Dori pojavi tudi ponavljanje zvočnih efektov. Dekleta nadaljujejo z izvajanjem dejavnosti. Pri tem se spontano dogovarjajo, katera bo vodila in katera ponavlja. Občasno se pojavi tudi kak zvočni efekt, ki ga druga ponovi. Cita se tudi po Betinih jasnih in glasnih zvočnih efektih odzove zelo tiho, komaj slišno.« (X/2)

Medsebojno usklajevanje je odraz motivacije in truda vseh vključenih. Pri analizi izpostavljamo primer, ki oriše medsebojno usklajevanje in prikaže sproščeno vzdušje na delavnici: »Izvedemo prvi dve kitici, pri čemer izbrane besede nadomestimo z gibi. Pri eni besedi je še ena od učenk zapela. Pri drugi kitici naši gibi niso bili popolnoma usklajeni. Ema: 'A je najprej ob tla in potem ob nogo?' Dora: 'Ja.' Ema: 'Gremo še enkrat drugo kitico.' (Začnemo z izvajanjem druge kitice, tudi tokrat nismo usklajene.) Ema: 'Še enkrat. Torej udarec in sem.' (Pokažem giba.

Dekleta ponovijo gibe za mano. Skupaj izvedemo drugo kitico, tokrat so naši gibi usklajeni.) Ema: 'Zdaj še vajina.' Beti: 'Cita, pripravi roke.' (Izvedemo tretjo in četrto kitico, pri čemer izbrane besede nadomestimo z gibi. […] Dekleta se na koncu zasmejejo in me pogledajo.)«

(X/3)

Umirjenost pri vajah čuječnosti in sproščanju se razlikuje glede na posameznice in posamezne delavnice oziroma dejavnosti: »Predvajam zvočni posnetek. Dekleta poslušajo navodila. Dora ima na začetku nekaj težav z mižanjem, malo pogleduje naokrog, vendar kasneje vseeno miži.

Dekleta mirno poslušajo celoten posnetek.« (VIII/2); »Poslušamo zvočni posnetek. Prvih nekaj

sekund Dora in Cita pogledujeta naokrog, nato pa se vsa dekleta umirijo in mirno poslušajo. V zadnji minuti posnetka Dora ponovno pogleduje naokrog, nato začne opazovati svoje roke. Tudi Cita na koncu pogleda proti Dori.« (XI/2); »Predvajam zvočni posnetek. Dekleta mirno poslušajo posnetek. Beti vmes na določenih mestih pogleda proti drugima dekletoma. Ana proti koncu posnetka stopi do umivalnika in si obriše nos. Na tem mestu se tudi Beti in Cita premakneta na svojem mestu.« (XIII/2) Po vaji čuječnosti v uvodnem delu ene izmed zadnjih delavnic udeleženka izrazi zanimivo ugotovitev: »Beti: 'Am, no, bom pa še jaz povedala. Danes sem bila … Danes sem res želela imeti mir. Ko sem danes prišla … Res sem potrebovala mir.

In to mi je malo bolj pomagalo.' (Se zasmeje.) (XIII/2) - Čutila

V kategorijo čutila smo vključile gradivo, povezano z mižečim izvajanjem dejavnosti, zvočnim raziskovanjem in zaznavanjem lastnega telesa.

V transkripciji dogajanja vidimo, da dejavnosti, izvedene miže, različno vplivajo na udeleženke. Nekatere pri udeleženkah sprožijo občutke neprijetnosti: »(Vstanem, dvignem roke, dekleta ponovijo za mano.) Ema: 'Vam ni bilo prijetno mižati?' (Beti in Dora odkimata.) Ana:

'Meni je bilo.'« (I/5). Ob drugih dekleta sama prepoznajo in izrazijo pozitivne učinke: »(Skupaj izvedemo ritmični vzorec petkrat, vse mižimo. Pri izvedbi smo zelo usklajene.) Ema: 'Tako.

Kako ste se počutile?' Beti: 'Jaz sem … Mislim … Imela sem pač svojo domišljijo, a ne, in potem nobenega nisem gledala, ali imam jaz narobe ali ima drug narobe. In potem sem …' Ema: 'Ti je bilo potem lažje ali težje?' Beti: 'Lažje.' Ema: 'Pa vama?' Dora: 'Lažje.'« (III/2) Pri tovrstnih dejavnostih je večkrat opazno, da so nekaterim udeleženkam take dejavnosti bolj prijetne kot drugim: »Preberem vodeno vizualizacijo. Ana in Cita po danem navodilu zamižita, Dora pa pogleduje proti eni in nato proti drugi. Ko vidi, da obe mižita, zamiži tudi ona, vendar vseeno večkrat pogleda. Ana ves čas mirno sedi in posluša. Cita se vmes prime za glavo, si pomane oči in nato naprej mirno sedi.« (VII/6)

Pri zvočnem raziskovanju predstavljamo primer, ki se povezuje z dejavnostmi, izvedenimi miže. Dekleta so pri izvedbi dejavnosti spodbujena, da se obrnejo vsaka v svojo stran. Iz transkripcije dogajanja je razvidno, da nekatere udeleženke spodbudo upoštevajo, druge tekom dejavnosti iščejo vizualno potrditev in so zato manj neodvisne pri izvajanju dejavnosti: »Beti proizvaja zvoke s pomočjo mize. Ko začnem udarjati po nogah, to ponovi tudi ona. Nato se vrne k proizvajanju zvokov na mizi, kasneje s copati podrsava po tleh, s členki nadaljuje z udarci po mizi. Dora najprej izvaja gibe na sebi, z rokami udarja po nogah, nato pogleda naokrog in začne proizvajati zvoke s pomočjo stola. Ves čas je obrnjena proti meni in v veliki meri posnema moj način udarjanja. Ko začnem udarjati po nogah, to ponovi tudi ona. Ko preneham z udarci in začnem s tleskanjem, začne Dora s prsti trkati po stolu. Cita najprej drsa po stolu. Ko začnem udarjati po nogah, to ponovi tudi ona. Ko preneham z udarci in začnem s tleskanjem, to posnema tudi Cita. Nato se preusmeri na nežno udarjanje po stolu.« (III/3)

Na področju zaznavanja lastnega telesa in njegove uporabe se pri delavnicah izkazujejo razlike med udeleženkami: »Dora in Cita ponovno začneta s plesom, Beti in Ana sta pri plesu aktivnejši

in na pogled bolj sproščeni kot Dora in Cita. Dora in Cita sta tekom celotne dejavnosti večkrat ponavljali za mano, Ana in Beti sta izvajali tudi različne gibe, ki sta se jih domislili sami.« (V/2)

- Vizualizacija

V kategorijo vizualizacija smo združile dejavnosti vodene vizualizacije in druge dejavnosti, ki so pri udeleženkah spodbujale vizualizacijo. Pri dejavnosti vodene vizualizacije med udeleženkami vidimo velike razlike v zmožnosti usmerjanja pozornosti: »Ema: 'Predstavljaj si, da te nežen vetrič dviga visoko v nebo.' (Beti pogleda naokrog in se zasmeje. Dora pogleduje naokoli in se smehlja.) Ema: 'Vetrič te čisto nežno boža po celem telesu. Najprej te začne božati po podplatih.' (Dora in Beti pogledujeta naokrog, Cita premika noge in gleda proti meni, Ana miži in mirno sedi.) Ema: 'Pot nadaljuje navzgor in pride do las, ki ti jih čisto razmrši. Odnese te daleč, daleč. Nato se ustavi. Tik pred teboj se v oktobrskem večeru lesketa krasna dežela.

Vidijo se krasni hribčki, izza katerih se sonce veselo smeje.' (Dora in Beti ne pogledujeta več naokrog.) Ema: 'Zvečerilo se je. V mesečini so drevesa najlepša.' (Dora in Beti se ponovno obračata naokrog in se smehljata.)« (I/5) Pri dejavnostih, ki pri udeleženkah spodbujajo vizualizacijo, se njihova zmožnost vizualizacije navzven odraža na različne načine: »(Beti medtem zapoje daljši ton na vokal 'o'. Nato ponovi za mano še krajši ton na vokal 'o'. Dora jo pogleda, nato pa se obrne nazaj proti meni.) Ema: 'Če razporedim kamenčke recimo takole v eno zelo dolgo vrsto …' Cita: 'Bi bilo eno in isto.' Ema: 'Ja, bi bilo kaj?' (Cita s prstom sledi črti in zraven zapoje daljši ton na vokal 'o', dekleta zapojejo zraven nje. Dora je tiho.) Ema:

'Okej. Če jih razporedim v vijugo …' (Cita ponovno kaže s prstom, tokrat začne na drugi strani kot prej. Skupaj z Ano in Beti zapojejo glissando navzgor in navzdol na vokal 'o'. Dora je tiho in samo opazuje.)« (IV/3); »Cita: 'Jaz si sploh nisem ničesar prestavljala.' … Dora: 'Jaz sploh ne vem, kaj sem si predstavljala, jaz sem kar nekaj risala.' […] Ana: 'Am, okej. Am, jaz sem si pa predstavljala, da je bilo enkrat zelo glasno in enkrat zelo tiho in to sem pač tako.' (Pokaže pot z roko v eno in drugo smer.) (VI/3)

Medsebojni vpliv

V sklopu medsebojni vpliv predstavljamo gradivo, ki smo ga uvrstile v kategoriji čustva in skupinska dinamika.

- Čustva

V kategorijo čustva smo uvrstile dele gradiva, ki so povezani s prepoznavanjem in izražanjem čustev. Iz dnevniških zapisov lahko razberemo, da se je pri izvajalki ob začetku izvajanja delavnic pojavil strah, sprva zaradi samega izvajanja delavnic, kasneje zaradi odsotnosti udeleženk: »Strah me je bilo, kako bodo delavnice potekale, kakšna bodo dekleta in v kolikšni

In document UPORABA LASTNIH GLASBIL PRI DEKLETIH ZADNJEGA TRILETJA PRILAGOJENEGA PROGRAMA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM (Strani 35-0)