Iz slike 36 lahko ugotovimo, da ima največ učencev (24,3 %) starše s VI. stopnjo izobrazbe.
Takoj za tem sledijo učenci (20,0 %), katerih starši imajo VII. stopnjo izobrazbe. Med seboj podobna deleža učencev imata starše s V. stopnjo izobrazbe (15,0 %) in VIII. stopnjo izobrazbe (13,6 %). Le 2,1 % učencev ima starše, ki niso dokončali osnovne šole, in le 2,9 učencev ima starše, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo.
50
5 RAZPRAVA
V naši raziskavi smo s preizkusom znanja preverjali, kakšno je predznanje učencev o evoluciji človeka v 8. razredu osnovne šole. Na podlagi odgovorov učencev smo ugotovili, katere napačne predstave o evoluciji človeka imajo ti učenci.
Našo raziskavo smo sprva želeli izvesti aprila 2020. Vendar je Vlada Republike Slovenije zaradi slabega epidemiološkega stanja v Sloveniji 12. 3. 2020 prepovedala izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v prostorih šole, kar je pomenilo, da je pouk za vse učence potekal na daljavo (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020). Nato je Vlada Republike Slovenije 29. 4. 2020 sprejela okvirni načrt za sproščanje omejitvenih ukrepov.
Ta je predvidel, da se vzgojno-izobraževalno delo za učence od četrtega do devetega razreda od 25. 5. 2020 ponovno izvaja v prostorih šole (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
Na podlagi tega sklepa in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo se odločili, da preizkus znanja za našo raziskavo, kljub ponovnemu odprtju šol, izvedemo s pomočjo spletnega vprašalnika. Tako smo se odločili zato, ker je bil vstop v šole nezaposlenim prepovedan. Poleg tega so bili učitelji tudi preobremenjeni s pridobivanjem ocen in niso imeli časa izvajati drugih, neobveznih vsebin.
Pri primerjavi naših rezultatov z rezultati drugih, že končanih raziskav na to temo, ki pa so bile izvedene neposredno v razredu, smo ugotovili, da imajo rezultati slednjih večjo razpršenost kot naši. Sklepamo, da je do tega verjetno prišlo, ker zaradi narave spletnih vprašalnikov učenci na vprašanja niso odgovarjali samostojno.
1. HIPOTEZA: Učenci 8. razreda osnovne šole imajo zadovoljivo predznanje o evoluciji človeka.
Pri preverjanju te hipoteze smo uporabili podatke celotnega preizkusa znanja. To pomeni, da smo vsak veljavni preizkus znanja ocenili s točkami. Vprašanja od ena do štiri in šesto so bila vrednotena s po eno točko. Pri petem vprašanju so bile možne tri točke, za vsako pravilno izbiro po ena točka. Vprašanja od sedem do dvaintrideset so bila prav tako ovrednotena s po eno točko. Pri ocenjevanju teh vprašanj smo kot strinjanje s trditvijo upoštevali odgovora »Zelo se strinjam« in » Delno se strinjam«, kot nestrinjanje pa smo upoštevali odgovora »Nikakor se ne strinjam« in »Ne strinjam se«.
Skupaj je bilo tako možnih 34 točk. Na koncu vrednotenja smo končno število točk posameznega preizkusa znanja preračunali v odstotke. Izračunali smo tudi skupno povprečno število točk in odstotke. Postavili smo pogoj, da imajo učenci osmih razredov zadovoljivo predznanje o evoluciji človeka, če so v povprečju na preizkusu znanja dosegli najmanj 60 % vseh možnih točk.
V naši raziskavi so učenci osmih razredov treh slovenskih osnovnih šol na preizkusu znanja o evoluciji človeka dosegli v povprečju 62,53 %. Našo hipotezo lahko sprejmemo, saj so učenci pri reševanju preizkusa znanja pokazali zadovoljivo predznanje o evoluciji človeka.
51 Že zadnjih nekaj let v Sloveniji potekajo podobne raziskave, kot je bila naša. Glede na raziskave lahko rečemo, da je znanje osnovnošolcev o evoluciji človeka nezadovoljivo. Če primerjamo naše rezultate z raziskavo Tomšič (2020), ki je bila opravljena v enakem času kot naša, lahko ugotovimo, da so naši učenci pri reševanju spletnega vprašalnika pokazali boljše rezultate, saj so v povprečju dosegli 3,03 % več točk kot učenci v raziskavi Tomšič (2020). Če pa naše rezultate primerjamo z raziskavo iz leta 2016 (Lončar), pri kateri so učenci vprašalnik reševali v šoli, pa so rezultati podobni našim, saj so učenci takrat dosegli 66,6 % vseh točk, in s tem pokazali zadovoljivo znanje o evolucije človeka. Obe raziskavi, tako Tomšič (2020) kot tudi Lončar (2016), sta bili izvedeni na ljubljanskih osnovnih šolah, med tem ko je bila raziskava Brezovšček (2016) izvedena na Štajerskem. Ta je pokazala, da so imeli štajerski učenci najslabše znanje o evoluciji človeka, saj so v povprečju dosegli 58
% uspešnost. Tri leta kasneje je bila podobna raziskava (Vreš, 2019) opravljena še na Koroškem. Tudi ta raziskava je pokazala nezadovoljivo znanje koroških učencev o evoluciji človeka, saj so dosegli 59,72 % uspešnost. Iz tega bi lahko sklepali, da obstajajo razlike med slovenskimi osnovnošolskimi učenci v znanju o evoluciji človeka glede na regijo, v kateri se šolajo. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti še raziskave, katerih cilj bi bil ugotoviti, kakšno znanje o tej temi imajo učenci drugih slovenskih regij.
Trdimo lahko, da je znanje slovenskih učencev o evoluciji človeka nezadovoljivo oziroma bi bilo lahko boljše, ne moremo pa trditi, da je to znanje slabo. Kajti če primerjamo slovenske rezultate z rezultati irskih osnovnošolcev, lahko rečemo, da imajo kljub nezadovoljivemu znanju slovenski učenci boljše znanje o evoluciji človeka, saj so irski učenci v povprečju dokazali samo 32,6 % uspešnost (Praznik, 2018).
2. HIPOTEZA: Med učenci 8. razreda različnih osnovnih šol so razlike v predznanju o evoluciji človeka.
Osnovna šola 1 se nahaja v Osrednjeslovenski regiji, natančneje v Ljubljani. Osnovna šola 2 se tudi nahaja v Osrednjeslovenski regiji, natančneje v Kamniku. Osnovna šola 3 se nahaja v Gorenjski regiji, natančneje v Kranju. V šolskem letu 2019/2020, ko smo izvajali raziskavo, so bili na osnovni šoli 1 in 2 trije oddelki osmega razreda, na osnovni šoli 3 pa štirje oddelki. Učenci iz osnovne šole 1 so v povprečju dosegli 65,44 % možnih točk. Učenci iz osnovne šole 2 so v povprečju dosegli 61,76 % točk. Učenci iz osnovne šole 3 so v povprečju dosegli 59,59 % možnih točk. Čeprav so razlike zelo majhne, lahko našo hipotezo kljub temu sprejmemo. Učenci obeh ljubljanskih osnovnih šol so pokazali zadovoljivo znanje. Učenci kranjske osnovne šole pa nimajo zadovoljivega znanja, saj so na preizkusu znanja v povprečju dosegli manj kot 60 % uspešnosti v znanju evolucije človeka. Statistično pomembne razlike med šolami so se bile pri naslednjih devetih vprašanjih: 3., 4., 5., 6., 7., 20., 23., 26. in 27.
52 3. HIPOTEZA: Med ženskami in moškimi ni razlik v predznanju o evoluciji človeka.
Moški so v povprečju dosegli 63,5 % možnih točk, ženske pa 61,94 %. To pomeni, da so bili moški pri reševanju uspešnejši kot dekleta. Statistično značilne razlike v predznanju med moškimi in ženskami so se pokazale pri naslednjih štirih vprašanjih:
• 3. vprašanje: Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Ženske so na tretje vprašanje odgovarjale bolj pravilno kot moški.
• 4. vprašanje: Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Ženske so odgovarjale pogosteje pravilno kot moški.
• 10. vprašanje: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. Ženske so se z dano trditvijo bolj strinjale kot moški, zato so na to vprašanje odgovarjale bolj pravilno.
• 28. vprašanje: Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov. Moški so z dano trditvijo bolj strinjali kot ženske, zato so moški na to vprašanje odgovarjali bolj pravilno.
Našo hipotezo ovržemo, saj so med moškimi in ženskami nekatere razlike v predznanju o evoluciji človeka.
Tudi Tomšič (2020) je ugotovila, da so bili moški pri odgovarjanju na vprašalnik uspešnejši kot ženske. Podobno se je pokazalo tudi v raziskavi, ki jo je opravila Lončar (2016), da so torej med moškimi in ženskami statistično pomembne razlike v znanju ter da so bili moški pri reševanju vprašalnika uspešnejši. Vreš (2019) pa je našla eno samo statistično pomembno razliko med spoloma, kjer pa so ženske pokazale večjo uspešnost.
Spol je eden izmed dejavnikov, ki vpliva na dosežke na različnih predmetnih področjih. Že vrsto let se izvajajo mednarodne raziskave, ki so povezane s spolom udeležencev. S študijo o položaju obeh spolov v Evropi in sprejetih ukrepih (2010) so dokazali, da so ženske na več področjih uspešnejše kot moški. Ženske so na izobraževalnih področjih uspešnejše zato, ker v povprečju več berejo kot moški. Ta prednost je vidna tako pri različnih starostnih skupinah in izobraževanih programih kot tudi med državami. Ugotovili so, da so največje razlike med spoloma pri naravoslovju, saj imajo ženske slabšo samopodobo in zato manj verjamejo v svoje naravoslovne kompetence kot moški. Trditev, da so moški uspešnejši na naravoslovnih področjih, podpira tudi naša raziskava, saj so moški dosegli več točk na preizkusu znanja kot ženske (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010).
4. HIPOTEZA: Učenci, katerih starši imajo višjo ali visoko stopnjo izobrazbe, imajo boljše predznanje o evoluciji človeka kot učenci, katerih starši imajo osnovnošolsko ali poklicno stopnjo izobrazbe.
Pri analizi podatkov smo učence razdelili v dve skupini glede na stopnjo izobrazbe staršev.
Starše, ki imajo 1., 2., 3., 4., in 5. stopnjo izobrazbe, smo združili v skupino z nižjo stopnjo
53 izobrazbe. Starše, ki imajo 6., 7., in 8. stopnjo izobrazbe pa smo združili v skupino z višjo stopnjo izobrazbe. Preglednica 3 prikazuje povprečno število točk, ki so jih dosegli učenci glede na izobrazbo staršev.
Preglednica 3: Dosežki učencev na preizkusu znanja glede na stopnjo izobrazbe staršev
Učenci, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe, so na preizkusu znanja dosegli v povprečju nižji odstotek točk (55,79 %). Sklepamo, da imajo ti učenci slabše predznanje o evoluciji človeka kot učenci, katerih starši imajo višjo stopnjo izobrazbe. Učenci staršev z višjo stopnjo izobrazbe so v povprečju dosegli več točk (64,39 %). Sklepamo, da imajo boljše predznanje o evoluciji človeka, saj so na preizkusu znanja dosegli več kot 60 % možnih točk. Za bolj podkrepljene rezultate pa bilo v prihodnje potrebno opraviti še statistični izračun.
Iz preglednice 3 lahko ugotovimo, da so preizkus znanja najslabše reševali učenci, katerih starši imajo nedokončano osnovno šolo ali dokončano osnovno šolo, vendar pa je bilo teh učencev zelo malo, zato moramo te rezultate jemati z določeno mero dvoma. Najbolje so preizkus znanja reševali učenci, katerih starši imajo končan visokošolski strokovni ali univerzitetni program. Ti so dosegli v povprečju 65,56 % točk. Ta stopnja izobrazbe je bila tudi najpogosteje izbrana, kar pomeni, da ima več kot polovica učencev starše z višjo izobrazbo.
Našo hipotezo lahko sprejmemo, a pri tem upoštevamo dejstvo, da so bile nekatere skupine v vzorcu zastopane maloštevilčno.
Leta 2017 je bila opravljena podobna raziskava v Sloveniji in na Hrvaškem, s katero so želeli ugotoviti, ali je znanje učencev o evoluciji človeka povezano z nekaterimi ozadenjskimi dejavniki (Kralj, 2017). Eden izmed ozadenjskih dejavnikov je bila tudi izobrazba staršev.
Avtorica je ugotovila, da so dosegli boljši uspeh učenci, katerih starši so imeli višjo stopnjo izobrazbe.
54 Dejstvo je, da starši, ki z otrokom preživijo več kvalitetnega časa, vodi v boljšo medsebojno komunikacijo. Takšni odnosi pa vodijo tudi do boljših socialnih veščin otroka v šoli in kasneje tudi na akademskem področju (Buss, 2012). Kljub temu pa se moramo zavedati, da čeprav izobraženi starši lahko otrokom nudijo več pomoči pri šolskih obveznostih, imajo bolj izobraženi starši vse manj časa za otroke, saj so večinoma zelo zaposleni in preobremenjeni z obveznostmi na delovnem mestu.
5. HIPOTEZA: Učenci 8. razreda osnovne šole imajo napačne predstave o evoluciji človeka.
Pri analizi rezultatov smo vprašanja, s katerimi smo preverjali napačne predstave učencev, razdelili v pet kategorij glede na vsebino.
Napačne predstave o časovni umestitvi dogodkov, povezanih z evolucijo človeka Dojemanje in določitev poteka dogodkov v zgodovini evolucije človeka smo preverjali z vprašanji: 1, 3, 7, 9, 20, 21, 24 in 27.
− Skupna uspešnost učencev na 1. vprašanje (Koliko je stara zemlja?) je bila 61,4 %.
Pri tem vprašanju lahko trdimo, da imajo učenci dobro predznanje o tem koliko je stara Zemlja.
− Na 3. vprašanje (Pred koliko leti se je razvil sodobni človek?) je pravilno odgovorilo le 32,9 % učencev. Učenci ne vedo, kdaj se je razvil sodobni človek. Če primerjamo naše rezultate z rezultati TIMSS-a iz leta 1995 (Bajd, 2012), lahko ugotovimo, da se nepoznavanje razvoja sodobnega človeka pri učencih še vedno pojavlja. Da si bodo učenci lažje predstavljali časovni potek razvoja človeka, je pomembno, da učitelji tako pri naravoslovju kot tudi pri zgodovini in drugih predmetih s pomočjo časovnih trakov in najdb fosilov poudarijo, kdaj se je človek razvil. Do podobnih ugotovitev so v svoji raziskavi prišle tudi Tomšič (2020), Brezovšček (2016) in tudi Vreš (2019).
− Zelo slabo so odgovarjali na 7. vprašanje (Sodobni človek in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.), saj je več kot 55,7 % učencev odgovorili narobe. Kljub temu, da danes vemo, da imamo z neandertalci velik delež skupne DNA in da je naša vrsta razmnoževala tudi z neandertalci, učenci te povezave ne poznajo (Högberg in Gärdenfors, 2015). Razlog zato morda lahko pripišemo temu, da so učitelji o najnovejših izsledkih o evoluciji človeka premalo obveščeni oziroma o tej temi ne preberejo dodatnega znanstvenega gradiva.
− Na 9. vprašanje (Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.) je pravilno odgovorilo kar 75,7 % učencev. S to trditvijo so učenci pokazali, da znajo pravilno povezati začetek razvoja življenja in starost Zemlje.
− Učenci so pravilno odgovarjali na 20. vprašanje (Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času, kot dinozavri). Pri tej trditvi je večina (59,3 %) učencev odgovorila, da se s trditvijo nikakor ne strinjajo in so torej odgovorili pravilno. To pomeni, da naši učenci nimajo te napačne predstave, ki je med najpogostejšimi napačnimi predstavami v nekaterih drugih državah, kot so pokazale
55 pretekle raziskave (Pobiner, 2016). Leta 2009 sta Bajd in Matyašek z rezultati odgovorov na to trditev dokazala, da imajo tako slovenski kot tudi češki študenti napačno predstavo, da so ljudje in dinozavri bivali istočasno. V naši raziskavi pa smo dokazali ravno nasprotno, da imajo učenci dobro predznanje o tem, kdaj so živeli dinozavri in kdaj sodobni človek.
− Na 21. vprašanje (Sodobni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času kot mamuti.) je 47,8 % učencev odgovorilo pravilno. Vendar pa je pri tem vprašanju zanimivo dejstvo, da sta bila kljub skupni uspešnosti učencev deleža pravilnega in napačnega odgovora enaka (25,7 %). Vidimo torej, da imajo učenci napačno predstavo o tem, kdaj so živeli mamuti in kdaj sodobni človek.
− Pri 24. vprašanju (Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 do 7 milijoni let.) je približno polovica (60 %) učencev odgovorila pravilno.
− Pri zadnjem, 27. vprašanju (Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.), so učenci za 0,7 % pogosteje izbrali napačni odgovor. Zato sklepamo, da imajo učenci napačno predstavo o tem, kdaj so živeli Avstralopiteki, vedo pa, da so že takrat hodili pokončno.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da imajo učenci kar nekaj napačnih predstav pri časovni opredelitvi dogodkov povezanih z razvojem človeka.
Napačne predstave o krajevni umestitvi dogodkov, povezanih z evolucijo človeka Dojemanje krajevne umestitve tega, kje se je razvil človek in kako se je razširil po Zemlji, smo preverjali z vprašanji: 2, 4 in 5.
− Skupna uspešnost na 2. vprašanje (Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?) je bila 94,3 %. Menimo, da so učenci bili pri tem vprašanju uspešni zato, ker smo jih spraševali po konkretnem predmetu, ki ga lahko vidijo na slikah v učbeniku oziroma v živo v Narodnem muzeju Slovenije. Kitajski pregovor pravi: »Kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim, kar naredim, razumem in znam«. Uspešnost učencev pri tem vprašanju kaže, da kadar učencem predstavimo konkretne primere in situacije, pride do izkustvenega učenja. To pomeni, da učenje temelji na izkušnjah, ki učencem omogočajo, da opazovanje, spoznavanje, doživljanje in razumevanje povežejo v celoto (Marentič, Požarnik, 2000).
− Na 4. vprašanje je 44,3 % učencev odgovorila pravilno, da se je sodobni človek prvič razvil v Afriki. Pri tem vprašanju vidimo, da kljub temu, da so odgovarjali pravilno, še vedno manj kot polovica učencev ve, da se je Homo Sapiens razvil v Afriki. Kot rešitev pri tem predlagamo uporabo zemljevida pri razlagi evolucije človeka ne samo pri zgodovini ampak tudi pri biologiji.
− Pri 5. vprašanju (Kje je živel neandertalec?) je bilo možnih več pravilnih odgovorov.
Presenetilo nas je, da je kljub temu, da smo poleg vprašanja zapisali, da je možnih več odgovorov, večina učencev izbrala samo en odgovor. Pravilno kombinacijo
56 odgovorov je izbral samo en učenec. Večina učencev je vedela, da je neandertalec živel v Evropi, manj pa jih je vedelo, da je živel na Bližnjem vzhodu in v Aziji.
Menimo, da imajo učenci, slabo predznanje o tem, kje je živel neandertalec, saj gre za kompleksno vprašanje, kjer morajo znanje med seboj povezati in se odločiti za več pravilnih odgovorov.
Napačne predstave o genetiki, povezane z evolucijo človeka Znanje genetike smo preverjali z vprašanji: 12, 13, 14 in 28.
− Na 12. vprašanje (Ljudje smo se razvili iz šimpanzov) je večina učencev (46,4 %) odgovorila narobe. Učenci so mnenja, da smo se ljudje razvili iz šimpanzov. Razlog za nerazumevanje evolucijskega razvoja človeka je v linearnem prikazovanju razvoja človeške vrste. Večina učbenikov prikazuje razvoj kot linearno zaporedje dogodkov, kar vodi v napačne predstave, kot je na primer ta, da smo se ljudje razvili iz šimpanzov. Da odpravimo to zmotno prepričanje lahko uporabimo evolucijsko drevo.
− Prav tako so učenci v večini narobe odgovarjali tudi na 13. vprašanje (Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.). S to trditvijo se ni strinjalo kar 69,3 % učencev. Ker smo to trditev postavili učencem osmih razredov, ki se o genetiki še niso učili, smo pričakovali napačne odgovore. Ta trditev potrjuje, da moramo biti pri razlagi genetike zelo pozorni in previdni ter posvetiti dovolj časa za obravnavo.
Učenci so na 14. vprašanje odgovarjali narobe. To pomeni, da se je s trditvijo (Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih) strinjalo 69,3 % učencev. Menimo, da pri tem vprašanju učenci niso dovolj natančno prebrali trditve, zato so napačno odgovarjali. Pomembno je, da učencem razložimo, da smo s šimpanzi v sorodstvu in da imamo več kot polovico enakih genov.
− Na 28. vprašanje (Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov) je več kot polovica (56,5 %) odgovorila pravilno, čeprav verjetno večina učencev v osmem razredu še ne pozna pojma genom in je tukaj v večji meri prišlo do ugibanj ali pa so pri reševanju poiskali pomoč (starši, medmrežje ...).
Lončar (2016) je z enakimi vprašanji preverjala znanje genetike ne samo v osmem razredu ampak tudi v devetem. Ugotovila je, da učenci ne v osmem ne v devetem razredu niso uspešno odgovarjali na vprašanja o genetiki, kar je razumljivo, saj vprašanja presegajo zahteve učnega načrta za osnovno šolo. V njeni raziskavi so učenci najslabše odgovarjali na 27. vprašanje, zato lahko sklepamo, da so učenci pri naši raziskavi za to vprašanje poiskali dodatno pomoč.
57 Napačne predstave o evoluciji človeka glede na vero
Vpliv vere na razumevanje evolucije smo preverjali z vprašanji: 23 in 30.
− Skupna uspešnost učencev pri 23. vprašanju (Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskih Adama in Eve.) je bila 47,9 %. Čeprav je delež pravilnih odgovorov večji kot delež nepravilnih, je malo manj kot polovica učencev odgovorila pravilno. Velik je tudi delež tistih učencev, ki niso odgovorili. Sklepamo, da so pri tem vprašanju morda prišli do moralnega konflikta. Če primerjamo rezultate z drugo raziskavo (Tomšič, 2020), lahko ugotovimo, da je delež pravilnih odgovorov v njeni raziskavi za 7 % večji. Sklepamo, da smo imeli v vzorcu nekoliko več vernih učencev.
− Skupna uspešnost učencev pri 30. vprašanju (Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolj pojasni kako se je Zemlji razvil človek) je bila 54,23 %. Pri tem vprašanju se je izkazalo, da učenci kljub nepravilnemu odgovarjanju na prejšnje vprašanje ne
− Skupna uspešnost učencev pri 30. vprašanju (Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolj pojasni kako se je Zemlji razvil človek) je bila 54,23 %. Pri tem vprašanju se je izkazalo, da učenci kljub nepravilnemu odgovarjanju na prejšnje vprašanje ne