3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Podatke, zbrane s spletnim vprašalnikom 1ka, smo vnesli v tabelo programa Microsoft Excel in jih nato prenesli v statistični program SPSS, kjer smo jih statistično analizirali glede na zastavljene raziskovalne hipoteze. Izračunali smo frekvenčno porazdelitev, aritmetično sredino in standardni odklon. Podatki niso bili normalno razporejeni, zato smo za ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med postavkami uporabili preizkuse hi-kvadrat (χ2), Kruskal-Wallis in Mann-Whitney.
14 4 REZULTATI
4.1 ANALIZA REZULTATOV PREVERJANJA ZNANJA PO POSAMEZNIH VPRAŠANJIH
Rezultati vprašalnika so predstavljeni tako, da je najprej zapisano vprašanje in možni odgovori. Pravilni odgovor je napisan s krepko pisavo. Razporeditev odgovorov učencev na posamezno vprašanje je prikazano s stolpčnim grafom. Pravilni odgovori so v grafu označeni s temno zeleno barvo, vsi drugi pa s svetlo zeleno barvo. Pri interpretaciji rezultatov od sedmega do triintridesetega vprašanja smo skupaj upoštevali odgovora »Zelo se strinjam« in
»Delno se strinjam«, in prav tako skupaj odgovora »Nikakor se ne strinjam« in »Ne strinjam se«.
1. VPRAŠANJE:
Koliko je stara Zemlja? Približno:
− 13,5 milijarde let
− 4,5 milijarde let
− 2,5 milijona let
− 10.000 let
− 6.500 let
Slika 2: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 1. vprašanje
Iz slike 2 lahko ugotovimo, da je večina učencev (61,4 %) na prvo vprašanje odgovorila pravilno, kar pomeni, da dobro poznajo približni čas nastanka Zemlja.
Pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 7,924; g = 10; α = 0,636). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo
15 posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (63,5 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (59,7 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da med učenci šol 1, 2 in 3 ni statistično
pomembnih razlik v poznavanju starosti Zemlje (χ2 = 22,39; g = 15; α = 0,098). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (47,7 %) pravilneje odgovarjali na prvo vprašanje kot učenci šol 3 (25,6 %) in 2 (14,0 %).
2. VPRAŠANJE
Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
− V Avstriji
− V Siriji
− V Sloveniji
− V Turčiji
− V ZDA
Slika 3: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 2. vprašanje
Iz slike 3 lahko ugotovimo, da skoraj vsi učenci (94,3 %) ob pomoči slike vedo, da so piščal iz medvedove kosti, ki jo je izdelal neandertalec, našli v Sloveniji in da sodi med najpomembnejše zgodovinske najdbe na slovenskem ozemlju.
Pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 11,557; g = 10; α = 0,316). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (98,1 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (93,1 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da med učenci šol 1, 2 in 3 ni statistično pomembnih razlik pri določitvi lokacije najdbe piščali iz medvedove kosti (χ2 = 22,305; g = 15; α = 0,100). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
16 Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (42,4 %) pravilneje odgovarjali na drugo vprašanje kot učenci šol 3 (32,6 %) in 2 (13,6 %).
3. VPRAŠANJE
Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno
− 2 milijardama let
− 200 milijoni let
− 20 milijoni let
− 200.000 leti
− 20.000 leti
− 2000 leti
Slika 4: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 3. vprašanje
Čeprav lahko iz slike 4 ugotovimo, da je pravilno odgovorilo 32, 9 % učencev, lahko vidimo tudi, da so podobni deleži (17,1 %, 14,3 % in 19,3 %) odgovorov razpršeni med tremi napačnimi odgovori, in sicer, da se je človek razvil pred 2 milijardama let ali pred 20 milijoni let ali pa pred 20.000 leti.
Pri tem vprašanju je statistično pomembna razlika med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 34,904; g = 12; α = 0,000). Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (38,5 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (33,3 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da med učenci šol 1, 2 in 3 so statistično pomembne razlike pri časovni umestitvi razvoja sodobnega človeka (χ2 = 45,084; g = 18; α = 0,000).
Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (42,4 %) značilno pogosteje izbrali odgovora pred 2 milijardama let in pred 200.000 leti, med tem ko so učenci šol 2 in 3 značilno pogosteje izbrali odgovora pred 20 milijoni let in pred 20.000 leti.
17 4. VPRAŠANJE
Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?
− Na Bližnjem vzhodu
− V Afriki
− V Ameriki
− V Aziji
− V Evropi
− Na več celinah hkrati
Slika 5: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 4. vprašanje
Iz slike 5 lahko ugotovimo, da je na četrto vprašanje pravilno odgovorilo 44,3 % učencev.
Torej manj kot polovica učencev ve, da se je sodobni človek prvič razvil v Afriki.
Najpogostejša napačna odgovora sta, da se je človek razvil v Evropi (15,7 %) in na več celinah hkrati (12,9 %).
Pri tem vprašanju so statistično pomembne razlike med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 33,371; g = 12; α = 0,001). Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (48,1 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (47,2 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da so med učenci šol 1, 2 in 3 statistično pomembne razlike pri krajevni določitvi razvoja sodobnega človeka (χ2 = 57,184; g = 18; α = 0,000).
Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (31,3 %) pravilneje odgovarjali na četrto vprašanje kot učenci šol 2 (9,7 %) in 3 (22,6 %).
18 5. VPRAŠANJE
Kje je živel neandertalec?
− Na Bližnjem vzhodu
− V Afriki
− V Ameriki
− V Aziji
− V Evropi
Slika 6: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 5. vprašanje
Pri 5. vprašanju je bilo treba izbrati več odgovorov hkrati. Iz slike 6 lahko ugotovimo, da polovica (50 %) učencev ve, da je neandertalec živel v Evropi. Preostala dva pravilna odgovora, torej da je neandertalec živel tudi na Bližnjem vzhodu in v Aziji, pa je izbralo 20
% in 25 % anketiranih učencev. Velik delež učencev (46,4 %) je zmotnega mnenja, da je neandertalec živel v Afriki. Pravilno kombinacijo vseh treh pravilnih odgovorov je izbral samo en učenec.
Pri tem vprašanju so statistično pomembne razlike pri vseh možnih odgovorih učencev različnega spola. Pri izbiri pravilih odgovorov: »Na Bližnjem vzhodu« (χ2 = 34,317; g = 4;
α = 0,00), »V Aziji« (χ2 = 36,707; g = 4; α = 0,00) in »V Evropi« (χ2 = 32,997; g = 4; α = 0,00) so statistično pomembne razlike glede na spol. Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec lahko ugotovimo, da so moški (26,9 %) pogosteje izbrali pravilni odgovor »Na bližnjem vzhodu« kot ženske (18,1 %). Ženske (31,9 %) so pogosteje izbrale pravilni odgovor »V Aziji« kot moški (23,1 %). Ženske (52,8 %) so pogosteje izbrale pravilni odgovor »V Evropi« kot moški (48,1 %).
Prav tako so statistično pomembne razlike pri izbiri nepravilnih odgovorov: »V Afriki« (χ2
= 33,156; g = 4; α = 0,00) in »V Ameriki« (χ2 = 33,924; g = 4; α = 0,00).
19 S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da so med učenci šol 1, 2 in 3 statistično pomembne razlike pri izbiri vseh možnih odgovorov učencev glede na šolo. Pri izbiri pravilih odgovorov: »Na Bližnjem vzhodu« (χ2 = 32,949; g = 6; α = 0,00), »V Aziji« (χ2 = 36,543; g
= 6; α = 0,00) in »V Evropi« (χ2 = 36,551; g = 6; α = 0,00) so statistično pomembne razlike glede na šolo. Ničelno hipotezo ovržemo. Prav tako so statistično pomembne razlike pri izbiri nepravilnih odgovorov: »V Afriki« (χ2 = 33,217; g = 6; α = 0,00) in »V Ameriki« (χ2
= 33,217; g = 6; α = 0,00). Ničelno hipotezo ovržemo.
Učenci iz šole 2 (33,3 %) so z izbiro odgovora »Na Bližnjem vzhodu« najpravilneje odgovorili na peto vprašanje. Sledijo jim učenci iz šole 1 (21,1 %) in tem učenci iz šole 3 (15,6 %). Z izbiro drugega pravilnega odgovora »V Aziji« so najpravilneje na peto vprašanje prav tako odgovorili učenci šole 2 (42,9 %). Sledijo jim učenci šole 3 (26,7 %) in tem učenci iz šole 1 (24,6 %). Z izbiro tretjega pravilnega odgovora »V Evropi« so najpravilneje na peto vprašanje odgovorili učenci šole 1 (57,9 %). Sledijo jim učenci šole 3 (51,1 %) in tem učenci iz šole 2 (28,6 %).
20 6. VPRAŠANJE
Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
Pravilni odgovor: D
Slika 7: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 6. vprašanje
Iz slike 7 lahko ugotovimo, da 76,4 % učencev dobro pozna anatomijo lobanje sodobnega človeka in so tako pravilno odgovorili na 6. vprašanje.
Pri tem vprašanju so statistično pomembne razlike med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 33,217; g = 6; α = 0,00). Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (86,5 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (73,6 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da so med učenci šol 1, 2 in 3 statistično pomembne razlike pri poznavanju oblike lobanje sodobnega človeka (χ2 = 24,713; g = 12; α = 0,016).
Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (53,8 %) so značilno pogosteje izbrali odgovor B, med tem ko so učenci šole 2 značilno pogosteje izbrali odgovora B (15,4 %) in D (15,9 %), učenci šole 3 pa so značilno pogosteje izbrali odgovora C (44,4 %) in D (32,7 %).
Od sedmega vprašanja naprej so učenci izrazili stopnjo svojega strinjanja z danimi trditvami.
21 7. VPRAŠANJE
Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 8: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 7. vprašanje
Iz slike 8 lahko ugotovimo, da se 18,6 % učencev popolnoma strinja in 20,7 % delno strinja, da sta sodobni človek in neandertalec bivala istočasno. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 39,3 %. Več kot polovica (55,7 %) učencev je na to trditev odgovorilo napačno, saj se s to trditvijo niso strinjali (26,4 %) ali pa nikakor niso strinjali (29,3 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1539; α = 0,08) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju časovne opredelitve življenja sodobnega človeka in neandertalca na Zemlji. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti ma osnovno množico. Moški (M =2,54; SD = 1.179) so pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (M = 2,17; SD = 1.075).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 15,033; g = 2; α = 0,01) je statistično pomembna. Med šolami so statistično pomembne razlike v znanju časovne opredelitve življenja sodobnega človeka in neandertalca na Zemlji. Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 3 (M = 2,80; SD = 0,981) pravilneje odgovarjali na sedmo vprašanje kot učenci šol 2 (M = 2,29; SD = 1,189) in 1 (M = 1,95; SD = 1,093).
22 8. VPRAŠANJE
Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 9: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 8. vprašanje
Iz slike 9 lahko ugotovimo, da se 42,9 % učencev popolnoma strinja in 40 % delno strinja, da so človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika gorile, orangutani in šimpanzi. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 82,9 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 11,5 % učencev, saj se z njo niso strinjali (8,6 %) ali pa nikakor niso strinjali (2,9 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1817; α = 0,761) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju opredelitve človekovih najbližjih sorodnikov glede na izvor. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Ženske (M = 4,60 ; SD = 11,313) so pogosteje odgovorile pravilno kot kot moški (M = 3,31;
SD = 0,673).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 0,553; g = 2; α = 0,758) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju opredelitve človekovih najbližjih sorodnikov glede na izvor. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 3 (M = 5,40; SD = 14,295) pravilneje odgovarjali na osmo vprašanje kot učenci šol 1 (M = 3,33; SD = 0,715) in 2 (M = 3,19; SD = 0,814).
23 9. VPRAŠANJE
Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 10: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 9. vprašanje
Iz slike 10 lahko ugotovimo, da se 38,6 % učencev popolnoma, 37,1 % pa delno strinja, da življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 75,7 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 17,9 % učencev, ki se z njo niso strinjali (9,3 %) ali pa nikakor niso strinjali (8,6 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1705,5; α = 0,368) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju časovne opredelitve življenja na Zemlji. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Ženske (M = 5,89;
SD = 15,877) so pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M = 2,98; SD = 1,093).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 2,017; g = 2; α = 0,365) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju časovne opredelitve življenja na Zemlji.
Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 3 (M = 5,36; SD = 14,296) pravilneje odgovarjali na deveto vprašanje kot učenci šol 1 (M = 4,79; SD = 12,742) in 2 (M = 2,81; SD = 1,123).
24 10. VPRAŠANJE
Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 11: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 10. vprašanje
Iz slike 11 lahko ugotovimo, da se 67,9 % učencev popolnoma, 16,4 % pa delno strinja, da danes živijo vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 84,3 % učencev. Na to trditev je 8,6 % učencev odgovorilo napačno, saj se z njo niso strinjali (5 %) ali pa nikakor niso strinjali (3,6 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1507,5; α = 0,019) kaže, da med moškimi in ženskami obstajajo statistično pomembne razlike v znanju opredelitve, da danes živijo vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo na Zemlji. Ničelno hipotezo ovržemo. Ženske (M = 6,36; SD = 15,783) so pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M = 3,48; SD = 0,779).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 3,373; g = 2; α = 0,185) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju opredelitve, da danes živijo vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo na Zemlji. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 7,95; SD = 20,877) pravilneje odgovarjali na deseto vprašanje kot učenci šol 3 (M = 5,64; SD = 14,256) in 1 (M = 3,75; SD = 0,606).
25 11. VPRAŠANJE
Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 12: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 11. vprašanje
Iz slike 12 lahko ugotovimo, da se 64,3 % učencev popolnoma strinja, 22,1 % pa delno strinja, da fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 86,4 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 6,4 % učencev, saj se z njo niso strinjali (4,3 %) ali pa nikakor niso strinjali (2,1 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1854,5; α = 0,912) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju o fosilih. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Ženske (M = 6,62 ; SD = 15,800) so na pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M = 3,62; SD = 0,718).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 4,019; g = 2; α = 0,134) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o fosilih. Ničelno hipotezo obdržimo.
Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 58,24; SD = 20,806) pravilneje odgovorili na enajsto vprašanje kot učenci šol 1 (M = 5,37; SD = 12,637) in 3 (M = 3,47; SD = 0,815).
26 12. VPRAŠANJE
Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 13: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 12. vprašanje
Iz slike 13 lahko ugotovimo, da se 20,7 % učencev popolnoma strinja, 46,4 % pa delno strinja, da smo se ljudje razvili iz šimpanzov. Tako je skupaj napačno odgovorilo 67,1 % učencev. Le 25,8 % učencev je na to trditev odgovorilo pravilno, saj se z njo niso strinjali (12,9 %) ali pa nikakor niso strinjali (12,9 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1743; α = 0,185) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju razvoja človeka iz šimpanzov. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Ženske (M = 4,11; SD = 11,378) so pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M = 4,73; SD = 13,361).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 1,396; g = 2; α = 0,498) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike razvoja človeka iz šimpanzov. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 11,67; SD = 29,047) pravilneje odgovorili na dvanajsto vprašanje kot učenci šol 1 (M = 2,93; SD = 0,923) in 3 (M = 2,87; SD = 0,894).
27 13. VPRAŠANJE
Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 14: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 13. vprašanje
Iz slike 14 lahko ugotovimo, da se 9,3 % učencev popolnoma strinja in 13,6 % delno strinja, da je več kot polovica človekovih genov enako kot pri miših. Tako je skupaj pravilno odgovorilo le 22,9 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 69,3 % učencev, saj se s to trditvijo niso strinjali (45,7 %) ali pa nikakor niso strinjali (23,6 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1620; α = 0,170) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju o podobnostih med človeškimi in mišjimi geni.
Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Ženske (M = 3,29 SD = 11,464) so pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M = 2,27; SD = 1,050).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 0,209; g = 2; α = 0,901) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o podobnostih med človeškimi in mišjimi geni.. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 1 (M = 3,75; SD = 12,875) pravilneje odgovarjali na trinajsto vprašanje kot učenci šol 2 (M = 2,24; SD = 1,136) in 3 (M = 2,04;
SD = 0,767).
28 14. VPRAŠANJE
Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 15: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 14. vprašanje
Iz slike 15 lahko ugotovimo, da se 12,9 % učencev popolnoma strinja in 56,4 % delno strinja, da je nekoliko manj kot polovica človeških genov enakih kot pri šimpanzih. Tako je skupaj napačno odgovorilo 69,7 % učencev. Le 22,9 % učencev je na to trditev odgovorilo pravilno, saj se z njo ni strinjalo (12,9 %) ali pa nikakor ni strinjalo (10,0 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1685,5 α = 0,216) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju o tem koliko človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Ženske (M = 4,19; SD = 11,351) so pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M
= 2,63; SD = 0,971).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 3,256; g = 2; α = 0,196) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike o tem koliko človeških genov je enakih kot pri šimpanzih. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 1 (M = 4,39; SD = 12,786) pravilneje odgovarjali na štirinajsto vprašanje kot učenci šol 2 (M = 2,57; SD = 0,811) in 3 (M = 2,93; SD = 0,720).
29 15. VPRAŠANJE
Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 16: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 15. vprašanje
Iz slike 16 lahko ugotovimo, da se 39,3 % učencev popolnoma strinja in 43,6 % delno strinja, da teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 85,9 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 8,6 % učencev, saj se z njo niso strinjali (5,7 %) ali pa nikakor niso strinjali (2,9 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1741; α = 0,463) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v odgovarjanju na to vprašanje. Ničelno hipotezo obdržimo.
Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Ženske (M = 6,00; SD = 15,844) so pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M = 3,27; SD = 0,744).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 0,196; g = 2; α = 0,906) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v odgovarjanju na to vprašanje. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 3 (M = 5,38; SD = 14,294) pravilneje odgovarjali na petnajsto vprašanje kot učenci šol 1 (M = 5,04; SD = 12,684) in 2 (M = 3,33; SD = 0,730).
30 16. VPRAŠANJE
Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 17: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 16. vprašanje
Iz slike 17 lahko ugotovimo, da se 28,6 % učencev popolnoma strinja in 46,4 % delno strinja, da smo se ljudje in šimpanzi razvili iz skupnega prednika. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 75 % učencev. Na to trditev napačno odgovorilo 15,7 % učencev, saj se s to trditvijo niso strinjali (11,4 %) ali pa nikakor niso strinjali (4,3 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1821; α = 0,778) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju o skupnem predniku. Ničelno hipotezo obdržimo.
Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Moški (M = 6,75; SD =18,648) so pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (M = 3,08; SD = 0,765).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 4,586; g = 2; α = 0,101) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o skupnem predniku. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 4,586; g = 2; α = 0,101) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o skupnem predniku. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko