2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.6 VPLIV IZOBRAZBE STARŠEV
Vpliv izobrazbene ravni staršev je zelo pomembna strukturna spremenljivka pri izobraževanju otrok in njihovem interesu, da se ukvarjajo s koncepti evolucije ter človeške, biološke in kulturne raznolikosti (Rufo, 2013).
V Italiji je od 66,5 % dijakov, ki so dosegli več kot 75 % pri reševanju preizkusa znanja, vsaj eden od staršev imel univerzitetno izobrazbo. Pri 52,4 % dijakov, ki so dosegli manj kot 65
% pri reševanju preizkusa znanja, pa je bila najvišja dosežena izobrazba staršev končana srednja šola. Izobrazba staršev vpliva tudi na pogostost branja knjig in časopisov. V Italiji so ugotovili, da dve tretjini italijanskega prebivalstva nikoli ne bere knjig ali časopisov (De Mauro, 2010, povzeto po Rufo, 2013). Iz tega sledi, da družinska mreža močno vpliva na uspeh učencev v šoli in na njihovo življenje, predvsem na področju socialnih interakcij.
Družina predstavlja vir materialnih dobrin, ki vplivajo na razvoj otroka. Če otroku zagotovimo ustrezno gradivo za učenje (učbeniki, knjige ...) in ustrezen prostor, se bo lažje učil in s tem dosegel tudi boljše rezultate. Otroci iz bolje situiranih in izobraženih družin se bodo pogosteje vpisovali na univerze in tako nadaljevali šolanje. Na nadaljnje izobraževanje in poklicno usmerjenost otrok vpliva tudi odnos staršev do otrok. Učenci, ki imajo slab odnos s starši, bodo imeli verjetno tudi slabši uspeh, težave z disciplino in socializacijo, zato šolanja ne bodo nadaljevali (Stevanović, 2000). V Sloveniji je Kralj (2017) pri podobni raziskavi kot v Italiji ugotovila, da je znanje učencev o evoluciji človeka povezano z izobrazbo staršev, odnosom med starši in učenci ter številom knjig, ki jih imajo učenci doma. Učenci, katerih starši so imeli višjo izobrazbo, so bolje reševali test znanja kot učenci, katerih starši so imeli nižjo izobrazbo. Prav tako so učenci, ki imajo boljši odnos s starši, dosegli boljši uspeh.
10 2.7 IZBOLJŠAVE ZA POUČVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA
Prvi korak na poti k boljšemu razumevanju pojmov v evoluciji je učiteljevo odkrivanje napačnih predstav in ocena stopnje učenčevega znanja. Učitelj doseže to s pomočjo preverjanja znanja. Rezultati takega preverjanja predstavljajo vir informacij za učenca in učitelja. Ločimo več vrst ocenjevanja: diagnostično, formativno in sumativno ocenjevanje.
Diagnostično ocenjevanje meri predznanje učencev, njegov namen je torej informirati učitelja in tudi učenca o predznanju. Na ta način učitelj odkrije napačne predstave učenca, definira njegove predznanje, način razmišljanja in morebitne učne težave. Vse to učitelju pomaga pri načrtovanju poučevanja (Torkar, 2018). Ena izmed dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pred začetkom obravnave nove vsebine, je izdelava pojmovnega zemljevida (slika 1). Ta metoda spodbuja učence k izražanju, opisovanju in zavedanju lastnih idej in razmišljanja. Je grafični prikaz za organizacijo in predstavitev predznanja. Vključuje pojme, povezovalne črte in besede ali fraze, ki razlagajo povezave med pojmi (Keeley, 2008).
Slika 1: Primer pojmovnega zemljevida o evoluciji (povzeto po:
https://paleophile.wordpress.com/2011/05/04/human-evolution-education-resources/ )
Drugi korak na poti k boljšemu razumevanju pojmov v evoluciji je izboljšanje vrste dejavnosti in strategij poučevanja. Nehm in Schonfeld (2007, povzeto po Torkar in Šorgo, 2020) sta ugotovila, da se učenci naučijo le tisto, kar je pomembno, da uspešno opravijo preverjanje znanja. Zato je pomembno, da učitelj več pozornosti nameni longitudinalnim raziskavam, kar pomeni, da izpelje ocenjevanje tako, da preveri, ali je prišlo do konceptualne spremembe v razumevanju evolucije.
Nelson (2007) je predstavil pedagoške in znanstveno veljavne strategije za pomoč učiteljem pri boljšem razumevanju evolucije. Ena od strategij je, da učitelj izbere nekaj priljubljenih kreacionističnih zmot, preko katerih učencem pomaga, da rekonstruirajo svoje razumevanje.
Kot drugo strategijo je Nelson (2007) navedel, da bi morala biti evolucija osrednja tema biologije in da bi moral biti človek večkrat uporabljen kot osrednji primer pri dokazih o evoluciji. S to trditvijo se strinja tudi Pobiner (2012), ki predlaga, da bi učitelji morali
11 povezavo med človekom in šimpanzom predstaviti na preprost način s podrobnostmi in razlikami med človekom in šimpanzom.
Nickels (1987) predlaga, da učitelji pri poučevanju evolucije človeka vključijo metodo primerjalne morfologije in anatomije. Ta metoda temelji na načelu, da podobnost strukturnih značilnosti pri različnih vrstah temelji na skupni genetski dediščini, ki izhaja iz skupnega prednika. Strukturno podobne značilnosti so poimenovane homologije in predstavljajo eno glavnih kategorij dokazov za evolucijsko sorodnost med živimi in fosilnimi oblikami.
Obstajata dva glavna razloga, zaradi katerih je metoda primerjalne anatomije še posebej uporabna in učinkovita, če jo uporabimo za hominoide. Prvi razlog je, da je uporaba izjemno preprosta, saj temelji predvsem na pregledu in opisu fizičnih lastnosti, na primer na lobanji.
Pri preučevanju teh značilnosti ne potrebujemo znanstvenega jezika niti zapletenih inštrumentov. Drugi razlog zato, da je metoda primerjalne morfologije učinkovita je ta, da učenci preučujejo sami sebe. S to metodo učenci raziskujejo lastne biološke lastnosti, saj ni nobene druge vrste rastlin in živali, s katero bi se učenci lahko lažje poistovetili in s tem pridobili večje zanimanje za raziskovanje človeškega izvora.
Za težave pri razumevanju evolucije človeka so soodgovorni tudi učbeniki. Med letoma 2004 in 2015 je bila v 18 državah (12 evropskih in 6 neevropskih) izvedena analiza učbenikov.
Zanimalo jih je, kakšne slike oziroma fotografije, povezane z evolucijo človeka, vsebujejo učbeniki. V Alžiriji, Maroku, Mozambiku in Tuniziji, na Malti in Portugalskem niso našli nobenega poglavja o evoluciji človeka. V drugih dvanajstih državah pa so bili na slikah največkrat upodobljeni belopolti moški (Quessada, Clement, Oerke in Valente, 2003).
Pri večini učiteljev kljub vse večji dostopnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije še vedno prevladuje klasična frontalna metoda poučevanja. Weurth (2004) meni, da bi bilo ustrezneje, če bi učitelji čim bolj dejavno vključevali učence v razlago, in sicer s pomočjo pripomočkov in materialov, kot so na primer didaktične igre, videoposnetki, slike, skice, diagrami, časovni trak.
3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Pri raziskavi smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop.
3.1 OPIS VZORCA
V našo raziskavo je bilo vključenih 230 učencev osmega razreda treh osnovnih šol, vendar je preverjanje znanja končalo le 140 učencev. Imena šol so zaradi varovanja podatkov označena s številkami od 1 do 3. Osnovne šole smo izbrali priložnostno. Dve osnovni šoli sta iz Osrednjeslovenske regije in ena osnovna šola iz Gorenjske regije. Osnovno šolo 1 je
12 obiskovalo 57 učencev (40,7 %), osnovno šolo 2 je obiskovalo 21 učencev (15 %), osnovno šolo 3 pa 45 učencev (32,1 %) (preglednica 1).
Žensk (51,4 %) je bilo v našem vzorcu več kot moških (37,1 %) (preglednica 2). Del udeležencev (11,4 %) spola na navedlo.
Preverjanje znanja so učenci reševali konec maja in začetek junija 2020. Zaradi ukrepov za preprečitev širjenja novega virusa SARS-CoV-2 je vzgojno-izobraževalno delo v tem obdobju za vse učence potekalo na daljavo. Zato so učenci preverjanje znanja izpolnjevali doma, večina učencev je odgovorila v popoldanskih urah. Največ neveljavnih vprašalnikov smo dobili od učencev iz osnovne šole 2, največ ustrezno izpolnjenih pa od učencev osnovne šole 1.
Preglednica 1: Razporeditev učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo
Šola Število učencev Odstotek učencev [%]
1 57 40,7
2 21 15
3 45 32,1
Ni dogovora 17 12,1
Skupaj 140 100
Preglednica 2: Razporeditev učencev glede na spol
Spol Število učencev Odstotek učencev [%]
Ženski 72 51,4
Moški 52 37,1
Ni dogovora 16 11,4
Skupaj 140 100
3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Kot tehniko za zbiranje podatkov smo uporabili spletno testiranje znanja. Naš instrument za zbiranje podatkov je bil (spletni) vprašalnik. Sestavljen je bil iz treh delov in je temeljil na vprašalniku, ki je bil že uporabljen (Brezovšček, 2016), vendar smo ga nekoliko preoblikovali. Vprašalnik je bil oblikovan tako, da smo s pomočjo rezultatov dobili odgovore na zastavljene hipoteze. Zaradi epidemije virusa SARS-CoV-2 in poteka celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa na daljavo, smo oblikovali spletni vprašalnik, čeprav smo na začetku raziskave predvidevali, da jo bomo izvajali osebno na šolah. Vprašalnike smo zato poslali učiteljem naravoslovnih predmetov, ti pa so jih objavili v spletnih učilnicah. S tem smo zagotovili objektivnost spletnega vprašalnika, saj so ga rešili le tisti učenci, ki so prijavljeni v ustreznih spletnih učilnicah.
13 Prvi del vprašalnika je bil testni, saj so ga sestavljala vprašanja za preverjanje predznanja o evoluciji človeka. Najprej so bila vprašanja izbirnega tipa, nato pa trditve, ki so jih učenci ovrednotili s štiristopenjsko Likertovo lestvico odločanja (1 – nikakor se ne strinjam, 4 – zelo se strinjam).
V drugem delu vprašalnika sta bili dve anketni vprašanji. Pri prvem nas je zanimalo, kje so učenci doslej dobili znanje o evoluciji človeka. To vprašanje je bilo izbirnega tipa z več možnimi odgovori. Nato je sledilo še vprašanje, pri katerem so učenci izrazili svoje mnenje o vprašalniku.
V tretjem delu vprašalnika smo zbrali demografske podatke učencev (spol, šola, ki jo obiskujejo in stopnja izobrazbe staršev).
3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Podatke, zbrane s spletnim vprašalnikom 1ka, smo vnesli v tabelo programa Microsoft Excel in jih nato prenesli v statistični program SPSS, kjer smo jih statistično analizirali glede na zastavljene raziskovalne hipoteze. Izračunali smo frekvenčno porazdelitev, aritmetično sredino in standardni odklon. Podatki niso bili normalno razporejeni, zato smo za ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med postavkami uporabili preizkuse hi-kvadrat (χ2), Kruskal-Wallis in Mann-Whitney.
14 4 REZULTATI
4.1 ANALIZA REZULTATOV PREVERJANJA ZNANJA PO POSAMEZNIH VPRAŠANJIH
Rezultati vprašalnika so predstavljeni tako, da je najprej zapisano vprašanje in možni odgovori. Pravilni odgovor je napisan s krepko pisavo. Razporeditev odgovorov učencev na posamezno vprašanje je prikazano s stolpčnim grafom. Pravilni odgovori so v grafu označeni s temno zeleno barvo, vsi drugi pa s svetlo zeleno barvo. Pri interpretaciji rezultatov od sedmega do triintridesetega vprašanja smo skupaj upoštevali odgovora »Zelo se strinjam« in
»Delno se strinjam«, in prav tako skupaj odgovora »Nikakor se ne strinjam« in »Ne strinjam se«.
1. VPRAŠANJE:
Koliko je stara Zemlja? Približno:
− 13,5 milijarde let
− 4,5 milijarde let
− 2,5 milijona let
− 10.000 let
− 6.500 let
Slika 2: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 1. vprašanje
Iz slike 2 lahko ugotovimo, da je večina učencev (61,4 %) na prvo vprašanje odgovorila pravilno, kar pomeni, da dobro poznajo približni čas nastanka Zemlja.
Pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 7,924; g = 10; α = 0,636). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo
15 posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (63,5 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (59,7 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da med učenci šol 1, 2 in 3 ni statistično
pomembnih razlik v poznavanju starosti Zemlje (χ2 = 22,39; g = 15; α = 0,098). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (47,7 %) pravilneje odgovarjali na prvo vprašanje kot učenci šol 3 (25,6 %) in 2 (14,0 %).
2. VPRAŠANJE
Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
− V Avstriji
− V Siriji
− V Sloveniji
− V Turčiji
− V ZDA
Slika 3: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 2. vprašanje
Iz slike 3 lahko ugotovimo, da skoraj vsi učenci (94,3 %) ob pomoči slike vedo, da so piščal iz medvedove kosti, ki jo je izdelal neandertalec, našli v Sloveniji in da sodi med najpomembnejše zgodovinske najdbe na slovenskem ozemlju.
Pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 11,557; g = 10; α = 0,316). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (98,1 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (93,1 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da med učenci šol 1, 2 in 3 ni statistično pomembnih razlik pri določitvi lokacije najdbe piščali iz medvedove kosti (χ2 = 22,305; g = 15; α = 0,100). Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
16 Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (42,4 %) pravilneje odgovarjali na drugo vprašanje kot učenci šol 3 (32,6 %) in 2 (13,6 %).
3. VPRAŠANJE
Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno
− 2 milijardama let
− 200 milijoni let
− 20 milijoni let
− 200.000 leti
− 20.000 leti
− 2000 leti
Slika 4: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 3. vprašanje
Čeprav lahko iz slike 4 ugotovimo, da je pravilno odgovorilo 32, 9 % učencev, lahko vidimo tudi, da so podobni deleži (17,1 %, 14,3 % in 19,3 %) odgovorov razpršeni med tremi napačnimi odgovori, in sicer, da se je človek razvil pred 2 milijardama let ali pred 20 milijoni let ali pa pred 20.000 leti.
Pri tem vprašanju je statistično pomembna razlika med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 34,904; g = 12; α = 0,000). Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (38,5 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (33,3 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da med učenci šol 1, 2 in 3 so statistično pomembne razlike pri časovni umestitvi razvoja sodobnega človeka (χ2 = 45,084; g = 18; α = 0,000).
Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (42,4 %) značilno pogosteje izbrali odgovora pred 2 milijardama let in pred 200.000 leti, med tem ko so učenci šol 2 in 3 značilno pogosteje izbrali odgovora pred 20 milijoni let in pred 20.000 leti.
17 4. VPRAŠANJE
Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?
− Na Bližnjem vzhodu
− V Afriki
− V Ameriki
− V Aziji
− V Evropi
− Na več celinah hkrati
Slika 5: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 4. vprašanje
Iz slike 5 lahko ugotovimo, da je na četrto vprašanje pravilno odgovorilo 44,3 % učencev.
Torej manj kot polovica učencev ve, da se je sodobni človek prvič razvil v Afriki.
Najpogostejša napačna odgovora sta, da se je človek razvil v Evropi (15,7 %) in na več celinah hkrati (12,9 %).
Pri tem vprašanju so statistično pomembne razlike med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 33,371; g = 12; α = 0,001). Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (48,1 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (47,2 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da so med učenci šol 1, 2 in 3 statistično pomembne razlike pri krajevni določitvi razvoja sodobnega človeka (χ2 = 57,184; g = 18; α = 0,000).
Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (31,3 %) pravilneje odgovarjali na četrto vprašanje kot učenci šol 2 (9,7 %) in 3 (22,6 %).
18 5. VPRAŠANJE
Kje je živel neandertalec?
− Na Bližnjem vzhodu
− V Afriki
− V Ameriki
− V Aziji
− V Evropi
Slika 6: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 5. vprašanje
Pri 5. vprašanju je bilo treba izbrati več odgovorov hkrati. Iz slike 6 lahko ugotovimo, da polovica (50 %) učencev ve, da je neandertalec živel v Evropi. Preostala dva pravilna odgovora, torej da je neandertalec živel tudi na Bližnjem vzhodu in v Aziji, pa je izbralo 20
% in 25 % anketiranih učencev. Velik delež učencev (46,4 %) je zmotnega mnenja, da je neandertalec živel v Afriki. Pravilno kombinacijo vseh treh pravilnih odgovorov je izbral samo en učenec.
Pri tem vprašanju so statistično pomembne razlike pri vseh možnih odgovorih učencev različnega spola. Pri izbiri pravilih odgovorov: »Na Bližnjem vzhodu« (χ2 = 34,317; g = 4;
α = 0,00), »V Aziji« (χ2 = 36,707; g = 4; α = 0,00) in »V Evropi« (χ2 = 32,997; g = 4; α = 0,00) so statistično pomembne razlike glede na spol. Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec lahko ugotovimo, da so moški (26,9 %) pogosteje izbrali pravilni odgovor »Na bližnjem vzhodu« kot ženske (18,1 %). Ženske (31,9 %) so pogosteje izbrale pravilni odgovor »V Aziji« kot moški (23,1 %). Ženske (52,8 %) so pogosteje izbrale pravilni odgovor »V Evropi« kot moški (48,1 %).
Prav tako so statistično pomembne razlike pri izbiri nepravilnih odgovorov: »V Afriki« (χ2
= 33,156; g = 4; α = 0,00) in »V Ameriki« (χ2 = 33,924; g = 4; α = 0,00).
19 S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da so med učenci šol 1, 2 in 3 statistično pomembne razlike pri izbiri vseh možnih odgovorov učencev glede na šolo. Pri izbiri pravilih odgovorov: »Na Bližnjem vzhodu« (χ2 = 32,949; g = 6; α = 0,00), »V Aziji« (χ2 = 36,543; g
= 6; α = 0,00) in »V Evropi« (χ2 = 36,551; g = 6; α = 0,00) so statistično pomembne razlike glede na šolo. Ničelno hipotezo ovržemo. Prav tako so statistično pomembne razlike pri izbiri nepravilnih odgovorov: »V Afriki« (χ2 = 33,217; g = 6; α = 0,00) in »V Ameriki« (χ2
= 33,217; g = 6; α = 0,00). Ničelno hipotezo ovržemo.
Učenci iz šole 2 (33,3 %) so z izbiro odgovora »Na Bližnjem vzhodu« najpravilneje odgovorili na peto vprašanje. Sledijo jim učenci iz šole 1 (21,1 %) in tem učenci iz šole 3 (15,6 %). Z izbiro drugega pravilnega odgovora »V Aziji« so najpravilneje na peto vprašanje prav tako odgovorili učenci šole 2 (42,9 %). Sledijo jim učenci šole 3 (26,7 %) in tem učenci iz šole 1 (24,6 %). Z izbiro tretjega pravilnega odgovora »V Evropi« so najpravilneje na peto vprašanje odgovorili učenci šole 1 (57,9 %). Sledijo jim učenci šole 3 (51,1 %) in tem učenci iz šole 2 (28,6 %).
20 6. VPRAŠANJE
Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
Pravilni odgovor: D
Slika 7: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 6. vprašanje
Iz slike 7 lahko ugotovimo, da 76,4 % učencev dobro pozna anatomijo lobanje sodobnega človeka in so tako pravilno odgovorili na 6. vprašanje.
Pri tem vprašanju so statistično pomembne razlike med odgovori učencev različnega spola (χ2 = 33,217; g = 6; α = 0,00). Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so moški (86,5 %) pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (73,6 %).
S preizkusom hi-kvadrat smo ugotovili, da so med učenci šol 1, 2 in 3 statistično pomembne razlike pri poznavanju oblike lobanje sodobnega človeka (χ2 = 24,713; g = 12; α = 0,016).
Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko trdimo, da so učenci šole 1 (53,8 %) so značilno pogosteje izbrali odgovor B, med tem ko so učenci šole 2 značilno pogosteje izbrali odgovora B (15,4 %) in D (15,9 %), učenci šole 3 pa so značilno pogosteje izbrali odgovora C (44,4 %) in D (32,7 %).
Od sedmega vprašanja naprej so učenci izrazili stopnjo svojega strinjanja z danimi trditvami.
21 7. VPRAŠANJE
Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 8: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 7. vprašanje
Iz slike 8 lahko ugotovimo, da se 18,6 % učencev popolnoma strinja in 20,7 % delno strinja, da sta sodobni človek in neandertalec bivala istočasno. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 39,3 %. Več kot polovica (55,7 %) učencev je na to trditev odgovorilo napačno, saj se s to trditvijo niso strinjali (26,4 %) ali pa nikakor niso strinjali (29,3 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1539; α = 0,08) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju časovne opredelitve življenja sodobnega človeka in neandertalca na Zemlji. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti ma osnovno množico. Moški (M =2,54; SD = 1.179) so pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (M = 2,17; SD = 1.075).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 15,033; g = 2; α = 0,01) je statistično pomembna. Med šolami so statistično pomembne razlike v znanju časovne opredelitve življenja sodobnega človeka in neandertalca na Zemlji. Ničelno hipotezo ovržemo. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 3 (M = 2,80; SD = 0,981) pravilneje odgovarjali na sedmo vprašanje kot učenci šol 2 (M = 2,29; SD = 1,189) in 1 (M = 1,95; SD = 1,093).
22 8. VPRAŠANJE
Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 9: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 8. vprašanje
Iz slike 9 lahko ugotovimo, da se 42,9 % učencev popolnoma strinja in 40 % delno strinja, da so človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika gorile, orangutani in šimpanzi. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 82,9 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 11,5 % učencev, saj se z njo niso strinjali (8,6 %) ali pa nikakor niso strinjali (2,9 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1817; α = 0,761) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju opredelitve človekovih najbližjih sorodnikov glede na izvor. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Ženske (M = 4,60 ; SD = 11,313) so pogosteje odgovorile pravilno kot kot moški (M = 3,31;
SD = 0,673).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 0,553; g = 2; α = 0,758) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju opredelitve človekovih najbližjih sorodnikov glede na izvor. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 3 (M = 5,40; SD = 14,295) pravilneje odgovarjali na osmo vprašanje kot učenci šol 1 (M = 3,33; SD = 0,715) in 2 (M = 3,19; SD = 0,814).
23 9. VPRAŠANJE
Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 10: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 9. vprašanje
Iz slike 10 lahko ugotovimo, da se 38,6 % učencev popolnoma, 37,1 % pa delno strinja, da
Iz slike 10 lahko ugotovimo, da se 38,6 % učencev popolnoma, 37,1 % pa delno strinja, da