Iz slike 30 lahko ugotovimo, da se 13,6 % učencev popolnoma strinja in 42,9 % delno strinja, da imata genom neandertalca in sodobnega človeka 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov.
Tako je skupaj pravilno odgovorilo 56,5 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 31,4 % učencev, saj se z njo niso strinjali (26,4 %) ali pa nikakor niso strinjali (5, 0 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1377; α = 0,007) kaže, da so med moškimi in ženskami statistično pomembne razlike v znanju o podobnostih med genomoma sodobnega človeka in neandertalca. Ničelno hipotezo ovržemo. Moški (M = 6,65; SD = 18,665) so pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (M = 3,94; SD = 11,384).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 2,184; g = 2; α = 0,335) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o podobnostih med genom sodobnega človeka in neandertalca. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 7,52; SD = 20,973) pravilneje odgovarjali na osemindvajseto vprašanje kot učenci šol 3 (M = 7,00; SD
= 20,078) in 1 (M = 2,70; SD = 0,823).
43 29. VPRAŠANJE
Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 30: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 29. vprašanje
Iz slike 30 lahko ugotovimo, da se 28,6 % učencev popolnoma strinja in 37,1 % delno strinja, da smo se današnji ljudje razvili iz predhodnih vrst živali. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 65,7 % učencev. Na to trditev je napačno odgovorilo 22,2 % učencev, saj se z njo niso strinjali (18,6 %) ali pa nikakor niso strinjali (3,6 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1757; α = 0,538) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju o razvoju človeka iz predhodnih vrst živali. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Ženske (M = 6,99;
SD = 19,338) so pogosteje odgovorile pravilno kot moški (M = 4,94; SD = 13,328).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 =4,417; g = 2; α = 0,110) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o razvoju človeka iz predhodnih vrst živali.
Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 7,19; SD = 21,056) pravilneje odgovarjali na devetindvajseto vprašanje kot učenci šol 1 (M = 6,47; SD 17,823) in 3 (M = 5,27; SD = 14,307).
44 30. VPRAŠANJE
Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 31: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 30. vprašanje
Iz slike 31 lahko ugotovimo, da se 13,6 % učencev popolnoma strinja in 20 % delno strinja, da Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.
Tako je skupaj napačno odgovorilo 33,6 % učencev. Na to trditev je pravilno odgovorilo 54,2 % učencev, saj se z njo niso strinjali (17,1 %) ali pa nikakor niso strinjali (37,1 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1640; α = 0,218) kaže, da med moškimi in ženskami pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Moški (M = 5,67; SD = 18,879) so pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (M = 3,60; SD = 11,457).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 =3,908; g = 2; α = 0,142) ni statistično pomembna. Med šolami pri tem vprašanju ni statistično pomembne razlike. Ničelno hipotezo obdržimo.
Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 11,48; SD = 29,123) pravilneje odgovarjali na trideseto vprašanje kot učenci osnovnih šol 1 (M = 1,96; SD = 1,068) in 3 (M = 4,44; SD = 14,459).
45 31. VPRAŠANJE
Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 32: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 31. vprašanje
Iz slike 32 lahko ugotovimo, da se 8,6 % učencev popolnoma strinja in 19,3 % delno strinja, da skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki. Tako je skupaj napačno odgovorilo 27,9 % učencev. Na to trditev je pravilno odgovorilo 61,4 % učencev, saj se z njo niso strinjali (35,7 %) ali pa nikakor niso strinjali (25,7 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1818,5; α = 0,776) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju o življenju skupnega prednika ljudi in šimpanzov.
Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Moški (M = 4,04; SD = 13,459) so pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (M = 3,47; SD = 11,455).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 =1,934; g = 2; α = 0,380) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o življenju skupnega prednika ljudi in šimpanzov. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 6,90; SD = 21,118) pravilneje odgovarjali na enaintrideseto vprašanje kot učenci šol 1 (M = 2,09; SD = 1,005) in 3 (M = 4,31; SD = 14,463).
46 32. VPRAŠANJE
Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 33: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 32. vprašanje
Iz slike 33 lahko ugotovimo, da se 51,4 % učencev popolnoma strinja in 29,3 % delno strinja, da evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka. Tako je skupaj pravilno odgovorilo 80,7 % učencev. Le 8,6 % učencev je na to trditev odgovorilo napačno, saj se z njo niso strinjali (5,7 %) ali pa nikakor niso strinjali (2,9 %).
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1749,5; α = 0,483) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v znanju o poteku evolucije sodobnega človeka. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Moški (M = 5,35;
SD = 13,260) so pogosteje odgovorili pravilno kot ženske (M = 4,75; SD = 11,288).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 =2,356; g = 2; α = 0,308) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v znanju o poteku evolucije sodobnega človeka.
Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so učenci šole 2 (M = 8,14; SD = 20,831) pravilneje odgovarjali na dvaintrideseto vprašanje kot učenci osnovnih šol 1 (M = 3,46; SD = 0,709) in 3 (M = 5,51;
SD = 14,273).
47 33. VPRAŠANJE
Vprašalnik je bil razumljiv.
− Nikakor se ne strinjam
− Ne strinjam se
− Delno se strinjam
− Zelo se strinjam
Slika 34: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 33. vprašanje
Iz slike 34 lahko ugotovimo, da se je zdel 77,2 % učencem vprašalnik razumljiv, medtem ko se 12,1 % učencem ni zdel razumljiv.
Vrednost Mann-Whitney testa (U = 1562,5; α = 0,089) kaže, da med moškimi in ženskami ni statistično pomembnih razlik v razumevanju vprašalnika. Ničelno hipotezo obdržimo.
Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Moškim (M = 5,15; SD = 13,302) je vprašalnik bolj razumljiv kot ženskam (M = 4,49; SD = 11,324).
Vrednost Kruskal-Wallis testa (χ2 = 2,356; g = 2; α = 0,308) ni statistično pomembna. Med šolami ni statistično pomembne razlike v razumevanju vprašalnika. Ničelno hipotezo obdržimo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da je bil vprašalnik bolj razumljiv učencem šole 2 (M = 8,00; SD = 20,864) kot učencem šol 1 (M = 3,28; SD = 0,840) in 3 (M = 5,16; SD = 14,337).
48 34. VPRAŠANJE
Kateri so zate najpogostejši viri informacij o razvoju človeka?
− Televizija
− Knjige in znanstvene revije
− Svetovni splet (internet)
− Muzeji in galerije
− Razstave
− Šola
− Družina
− Prijatelji
− Drugo
Slika 35: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 34. vprašanje
Iz slike 35 lahko ugotovimo, da so za učence najpogostejši viri znanja o razvoju človeka šola (56,4 %), televizija (60,0 %), svetovni splet (47,1 %) ter muzeji in galerije (47,1 %). Družino (21,4 %), prijatelje (10,7 %) in razstave (20,7 %) je kot najpogostejši vir izbralo 52,8 % vseh učencev. 7,9 % učencev je informacije o razvoju človeka dobilo iz drugih virov. Eden izmed učencev je kot vir navedel računalniške igrice, drugi pa je zapisal, da takih informacij ne išče.
49 35. VPRAŠANJE
Kakšna je najvišja dosežena formalna izobrazba tvojih staršev?
− Nedokončana osnovna šola (I. stopnja)
− Dokončana osnovna šola (II. stopnja)
− Poklicno izobraževanje (III. in IV. stopnja)
− Gimnazija, srednje poklicno -tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje (V. stopnja)
− Visokošolski strokovni in univerzitetni program (VI. stopnja)
− Magisterij stroke (VII. stopnja)
− Doktorat znanosti (VIII. stopnja)
Slika 36: Grafični prikaz razporeditve odgovorov učencev na 35. vprašanje
Iz slike 36 lahko ugotovimo, da ima največ učencev (24,3 %) starše s VI. stopnjo izobrazbe.
Takoj za tem sledijo učenci (20,0 %), katerih starši imajo VII. stopnjo izobrazbe. Med seboj podobna deleža učencev imata starše s V. stopnjo izobrazbe (15,0 %) in VIII. stopnjo izobrazbe (13,6 %). Le 2,1 % učencev ima starše, ki niso dokončali osnovne šole, in le 2,9 učencev ima starše, ki imajo samo osnovnošolsko izobrazbo.
50
5 RAZPRAVA
V naši raziskavi smo s preizkusom znanja preverjali, kakšno je predznanje učencev o evoluciji človeka v 8. razredu osnovne šole. Na podlagi odgovorov učencev smo ugotovili, katere napačne predstave o evoluciji človeka imajo ti učenci.
Našo raziskavo smo sprva želeli izvesti aprila 2020. Vendar je Vlada Republike Slovenije zaradi slabega epidemiološkega stanja v Sloveniji 12. 3. 2020 prepovedala izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti v prostorih šole, kar je pomenilo, da je pouk za vse učence potekal na daljavo (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020). Nato je Vlada Republike Slovenije 29. 4. 2020 sprejela okvirni načrt za sproščanje omejitvenih ukrepov.
Ta je predvidel, da se vzgojno-izobraževalno delo za učence od četrtega do devetega razreda od 25. 5. 2020 ponovno izvaja v prostorih šole (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020).
Na podlagi tega sklepa in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo se odločili, da preizkus znanja za našo raziskavo, kljub ponovnemu odprtju šol, izvedemo s pomočjo spletnega vprašalnika. Tako smo se odločili zato, ker je bil vstop v šole nezaposlenim prepovedan. Poleg tega so bili učitelji tudi preobremenjeni s pridobivanjem ocen in niso imeli časa izvajati drugih, neobveznih vsebin.
Pri primerjavi naših rezultatov z rezultati drugih, že končanih raziskav na to temo, ki pa so bile izvedene neposredno v razredu, smo ugotovili, da imajo rezultati slednjih večjo razpršenost kot naši. Sklepamo, da je do tega verjetno prišlo, ker zaradi narave spletnih vprašalnikov učenci na vprašanja niso odgovarjali samostojno.
1. HIPOTEZA: Učenci 8. razreda osnovne šole imajo zadovoljivo predznanje o evoluciji človeka.
Pri preverjanju te hipoteze smo uporabili podatke celotnega preizkusa znanja. To pomeni, da smo vsak veljavni preizkus znanja ocenili s točkami. Vprašanja od ena do štiri in šesto so bila vrednotena s po eno točko. Pri petem vprašanju so bile možne tri točke, za vsako pravilno izbiro po ena točka. Vprašanja od sedem do dvaintrideset so bila prav tako ovrednotena s po eno točko. Pri ocenjevanju teh vprašanj smo kot strinjanje s trditvijo upoštevali odgovora »Zelo se strinjam« in » Delno se strinjam«, kot nestrinjanje pa smo upoštevali odgovora »Nikakor se ne strinjam« in »Ne strinjam se«.
Skupaj je bilo tako možnih 34 točk. Na koncu vrednotenja smo končno število točk posameznega preizkusa znanja preračunali v odstotke. Izračunali smo tudi skupno povprečno število točk in odstotke. Postavili smo pogoj, da imajo učenci osmih razredov zadovoljivo predznanje o evoluciji človeka, če so v povprečju na preizkusu znanja dosegli najmanj 60 % vseh možnih točk.
V naši raziskavi so učenci osmih razredov treh slovenskih osnovnih šol na preizkusu znanja o evoluciji človeka dosegli v povprečju 62,53 %. Našo hipotezo lahko sprejmemo, saj so učenci pri reševanju preizkusa znanja pokazali zadovoljivo predznanje o evoluciji človeka.
51 Že zadnjih nekaj let v Sloveniji potekajo podobne raziskave, kot je bila naša. Glede na raziskave lahko rečemo, da je znanje osnovnošolcev o evoluciji človeka nezadovoljivo. Če primerjamo naše rezultate z raziskavo Tomšič (2020), ki je bila opravljena v enakem času kot naša, lahko ugotovimo, da so naši učenci pri reševanju spletnega vprašalnika pokazali boljše rezultate, saj so v povprečju dosegli 3,03 % več točk kot učenci v raziskavi Tomšič (2020). Če pa naše rezultate primerjamo z raziskavo iz leta 2016 (Lončar), pri kateri so učenci vprašalnik reševali v šoli, pa so rezultati podobni našim, saj so učenci takrat dosegli 66,6 % vseh točk, in s tem pokazali zadovoljivo znanje o evolucije človeka. Obe raziskavi, tako Tomšič (2020) kot tudi Lončar (2016), sta bili izvedeni na ljubljanskih osnovnih šolah, med tem ko je bila raziskava Brezovšček (2016) izvedena na Štajerskem. Ta je pokazala, da so imeli štajerski učenci najslabše znanje o evoluciji človeka, saj so v povprečju dosegli 58
% uspešnost. Tri leta kasneje je bila podobna raziskava (Vreš, 2019) opravljena še na Koroškem. Tudi ta raziskava je pokazala nezadovoljivo znanje koroških učencev o evoluciji človeka, saj so dosegli 59,72 % uspešnost. Iz tega bi lahko sklepali, da obstajajo razlike med slovenskimi osnovnošolskimi učenci v znanju o evoluciji človeka glede na regijo, v kateri se šolajo. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti še raziskave, katerih cilj bi bil ugotoviti, kakšno znanje o tej temi imajo učenci drugih slovenskih regij.
Trdimo lahko, da je znanje slovenskih učencev o evoluciji človeka nezadovoljivo oziroma bi bilo lahko boljše, ne moremo pa trditi, da je to znanje slabo. Kajti če primerjamo slovenske rezultate z rezultati irskih osnovnošolcev, lahko rečemo, da imajo kljub nezadovoljivemu znanju slovenski učenci boljše znanje o evoluciji človeka, saj so irski učenci v povprečju dokazali samo 32,6 % uspešnost (Praznik, 2018).
2. HIPOTEZA: Med učenci 8. razreda različnih osnovnih šol so razlike v predznanju o evoluciji človeka.
Osnovna šola 1 se nahaja v Osrednjeslovenski regiji, natančneje v Ljubljani. Osnovna šola 2 se tudi nahaja v Osrednjeslovenski regiji, natančneje v Kamniku. Osnovna šola 3 se nahaja v Gorenjski regiji, natančneje v Kranju. V šolskem letu 2019/2020, ko smo izvajali raziskavo, so bili na osnovni šoli 1 in 2 trije oddelki osmega razreda, na osnovni šoli 3 pa štirje oddelki. Učenci iz osnovne šole 1 so v povprečju dosegli 65,44 % možnih točk. Učenci iz osnovne šole 2 so v povprečju dosegli 61,76 % točk. Učenci iz osnovne šole 3 so v povprečju dosegli 59,59 % možnih točk. Čeprav so razlike zelo majhne, lahko našo hipotezo kljub temu sprejmemo. Učenci obeh ljubljanskih osnovnih šol so pokazali zadovoljivo znanje. Učenci kranjske osnovne šole pa nimajo zadovoljivega znanja, saj so na preizkusu znanja v povprečju dosegli manj kot 60 % uspešnosti v znanju evolucije človeka. Statistično pomembne razlike med šolami so se bile pri naslednjih devetih vprašanjih: 3., 4., 5., 6., 7., 20., 23., 26. in 27.
52 3. HIPOTEZA: Med ženskami in moškimi ni razlik v predznanju o evoluciji človeka.
Moški so v povprečju dosegli 63,5 % možnih točk, ženske pa 61,94 %. To pomeni, da so bili moški pri reševanju uspešnejši kot dekleta. Statistično značilne razlike v predznanju med moškimi in ženskami so se pokazale pri naslednjih štirih vprašanjih:
• 3. vprašanje: Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Ženske so na tretje vprašanje odgovarjale bolj pravilno kot moški.
• 4. vprašanje: Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Ženske so odgovarjale pogosteje pravilno kot moški.
• 10. vprašanje: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo. Ženske so se z dano trditvijo bolj strinjale kot moški, zato so na to vprašanje odgovarjale bolj pravilno.
• 28. vprašanje: Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov. Moški so z dano trditvijo bolj strinjali kot ženske, zato so moški na to vprašanje odgovarjali bolj pravilno.
Našo hipotezo ovržemo, saj so med moškimi in ženskami nekatere razlike v predznanju o evoluciji človeka.
Tudi Tomšič (2020) je ugotovila, da so bili moški pri odgovarjanju na vprašalnik uspešnejši kot ženske. Podobno se je pokazalo tudi v raziskavi, ki jo je opravila Lončar (2016), da so torej med moškimi in ženskami statistično pomembne razlike v znanju ter da so bili moški pri reševanju vprašalnika uspešnejši. Vreš (2019) pa je našla eno samo statistično pomembno razliko med spoloma, kjer pa so ženske pokazale večjo uspešnost.
Spol je eden izmed dejavnikov, ki vpliva na dosežke na različnih predmetnih področjih. Že vrsto let se izvajajo mednarodne raziskave, ki so povezane s spolom udeležencev. S študijo o položaju obeh spolov v Evropi in sprejetih ukrepih (2010) so dokazali, da so ženske na več področjih uspešnejše kot moški. Ženske so na izobraževalnih področjih uspešnejše zato, ker v povprečju več berejo kot moški. Ta prednost je vidna tako pri različnih starostnih skupinah in izobraževanih programih kot tudi med državami. Ugotovili so, da so največje razlike med spoloma pri naravoslovju, saj imajo ženske slabšo samopodobo in zato manj verjamejo v svoje naravoslovne kompetence kot moški. Trditev, da so moški uspešnejši na naravoslovnih področjih, podpira tudi naša raziskava, saj so moški dosegli več točk na preizkusu znanja kot ženske (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2010).
4. HIPOTEZA: Učenci, katerih starši imajo višjo ali visoko stopnjo izobrazbe, imajo boljše predznanje o evoluciji človeka kot učenci, katerih starši imajo osnovnošolsko ali poklicno stopnjo izobrazbe.
Pri analizi podatkov smo učence razdelili v dve skupini glede na stopnjo izobrazbe staršev.
Starše, ki imajo 1., 2., 3., 4., in 5. stopnjo izobrazbe, smo združili v skupino z nižjo stopnjo
53 izobrazbe. Starše, ki imajo 6., 7., in 8. stopnjo izobrazbe pa smo združili v skupino z višjo stopnjo izobrazbe. Preglednica 3 prikazuje povprečno število točk, ki so jih dosegli učenci glede na izobrazbo staršev.
Preglednica 3: Dosežki učencev na preizkusu znanja glede na stopnjo izobrazbe staršev
Učenci, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe, so na preizkusu znanja dosegli v povprečju nižji odstotek točk (55,79 %). Sklepamo, da imajo ti učenci slabše predznanje o evoluciji človeka kot učenci, katerih starši imajo višjo stopnjo izobrazbe. Učenci staršev z višjo stopnjo izobrazbe so v povprečju dosegli več točk (64,39 %). Sklepamo, da imajo boljše predznanje o evoluciji človeka, saj so na preizkusu znanja dosegli več kot 60 % možnih točk. Za bolj podkrepljene rezultate pa bilo v prihodnje potrebno opraviti še statistični izračun.
Iz preglednice 3 lahko ugotovimo, da so preizkus znanja najslabše reševali učenci, katerih starši imajo nedokončano osnovno šolo ali dokončano osnovno šolo, vendar pa je bilo teh učencev zelo malo, zato moramo te rezultate jemati z določeno mero dvoma. Najbolje so preizkus znanja reševali učenci, katerih starši imajo končan visokošolski strokovni ali univerzitetni program. Ti so dosegli v povprečju 65,56 % točk. Ta stopnja izobrazbe je bila tudi najpogosteje izbrana, kar pomeni, da ima več kot polovica učencev starše z višjo izobrazbo.
Našo hipotezo lahko sprejmemo, a pri tem upoštevamo dejstvo, da so bile nekatere skupine v vzorcu zastopane maloštevilčno.
Leta 2017 je bila opravljena podobna raziskava v Sloveniji in na Hrvaškem, s katero so želeli ugotoviti, ali je znanje učencev o evoluciji človeka povezano z nekaterimi ozadenjskimi dejavniki (Kralj, 2017). Eden izmed ozadenjskih dejavnikov je bila tudi izobrazba staršev.
Avtorica je ugotovila, da so dosegli boljši uspeh učenci, katerih starši so imeli višjo stopnjo izobrazbe.
54 Dejstvo je, da starši, ki z otrokom preživijo več kvalitetnega časa, vodi v boljšo medsebojno komunikacijo. Takšni odnosi pa vodijo tudi do boljših socialnih veščin otroka v šoli in kasneje tudi na akademskem področju (Buss, 2012). Kljub temu pa se moramo zavedati, da čeprav izobraženi starši lahko otrokom nudijo več pomoči pri šolskih obveznostih, imajo bolj izobraženi starši vse manj časa za otroke, saj so večinoma zelo zaposleni in preobremenjeni z obveznostmi na delovnem mestu.
5. HIPOTEZA: Učenci 8. razreda osnovne šole imajo napačne predstave o evoluciji človeka.
Pri analizi rezultatov smo vprašanja, s katerimi smo preverjali napačne predstave učencev, razdelili v pet kategorij glede na vsebino.
Napačne predstave o časovni umestitvi dogodkov, povezanih z evolucijo človeka Dojemanje in določitev poteka dogodkov v zgodovini evolucije človeka smo preverjali z vprašanji: 1, 3, 7, 9, 20, 21, 24 in 27.
− Skupna uspešnost učencev na 1. vprašanje (Koliko je stara zemlja?) je bila 61,4 %.
Pri tem vprašanju lahko trdimo, da imajo učenci dobro predznanje o tem koliko je stara Zemlja.
− Na 3. vprašanje (Pred koliko leti se je razvil sodobni človek?) je pravilno odgovorilo le 32,9 % učencev. Učenci ne vedo, kdaj se je razvil sodobni človek. Če primerjamo naše rezultate z rezultati TIMSS-a iz leta 1995 (Bajd, 2012), lahko ugotovimo, da se nepoznavanje razvoja sodobnega človeka pri učencih še vedno pojavlja. Da si bodo učenci lažje predstavljali časovni potek razvoja človeka, je pomembno, da učitelji tako pri naravoslovju kot tudi pri zgodovini in drugih predmetih s pomočjo časovnih trakov in najdb fosilov poudarijo, kdaj se je človek razvil. Do podobnih ugotovitev so v svoji raziskavi prišle tudi Tomšič (2020), Brezovšček (2016) in tudi Vreš (2019).
− Zelo slabo so odgovarjali na 7. vprašanje (Sodobni človek in neandertalec sta na
− Zelo slabo so odgovarjali na 7. vprašanje (Sodobni človek in neandertalec sta na