https://paleophile.wordpress.com/2011/05/04/human-evolution-education-resources/ )
Drugi korak na poti k boljšemu razumevanju pojmov v evoluciji je izboljšanje vrste dejavnosti in strategij poučevanja. Nehm in Schonfeld (2007, povzeto po Torkar in Šorgo, 2020) sta ugotovila, da se učenci naučijo le tisto, kar je pomembno, da uspešno opravijo preverjanje znanja. Zato je pomembno, da učitelj več pozornosti nameni longitudinalnim raziskavam, kar pomeni, da izpelje ocenjevanje tako, da preveri, ali je prišlo do konceptualne spremembe v razumevanju evolucije.
Nelson (2007) je predstavil pedagoške in znanstveno veljavne strategije za pomoč učiteljem pri boljšem razumevanju evolucije. Ena od strategij je, da učitelj izbere nekaj priljubljenih kreacionističnih zmot, preko katerih učencem pomaga, da rekonstruirajo svoje razumevanje.
Kot drugo strategijo je Nelson (2007) navedel, da bi morala biti evolucija osrednja tema biologije in da bi moral biti človek večkrat uporabljen kot osrednji primer pri dokazih o evoluciji. S to trditvijo se strinja tudi Pobiner (2012), ki predlaga, da bi učitelji morali
11 povezavo med človekom in šimpanzom predstaviti na preprost način s podrobnostmi in razlikami med človekom in šimpanzom.
Nickels (1987) predlaga, da učitelji pri poučevanju evolucije človeka vključijo metodo primerjalne morfologije in anatomije. Ta metoda temelji na načelu, da podobnost strukturnih značilnosti pri različnih vrstah temelji na skupni genetski dediščini, ki izhaja iz skupnega prednika. Strukturno podobne značilnosti so poimenovane homologije in predstavljajo eno glavnih kategorij dokazov za evolucijsko sorodnost med živimi in fosilnimi oblikami.
Obstajata dva glavna razloga, zaradi katerih je metoda primerjalne anatomije še posebej uporabna in učinkovita, če jo uporabimo za hominoide. Prvi razlog je, da je uporaba izjemno preprosta, saj temelji predvsem na pregledu in opisu fizičnih lastnosti, na primer na lobanji.
Pri preučevanju teh značilnosti ne potrebujemo znanstvenega jezika niti zapletenih inštrumentov. Drugi razlog zato, da je metoda primerjalne morfologije učinkovita je ta, da učenci preučujejo sami sebe. S to metodo učenci raziskujejo lastne biološke lastnosti, saj ni nobene druge vrste rastlin in živali, s katero bi se učenci lahko lažje poistovetili in s tem pridobili večje zanimanje za raziskovanje človeškega izvora.
Za težave pri razumevanju evolucije človeka so soodgovorni tudi učbeniki. Med letoma 2004 in 2015 je bila v 18 državah (12 evropskih in 6 neevropskih) izvedena analiza učbenikov.
Zanimalo jih je, kakšne slike oziroma fotografije, povezane z evolucijo človeka, vsebujejo učbeniki. V Alžiriji, Maroku, Mozambiku in Tuniziji, na Malti in Portugalskem niso našli nobenega poglavja o evoluciji človeka. V drugih dvanajstih državah pa so bili na slikah največkrat upodobljeni belopolti moški (Quessada, Clement, Oerke in Valente, 2003).
Pri večini učiteljev kljub vse večji dostopnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije še vedno prevladuje klasična frontalna metoda poučevanja. Weurth (2004) meni, da bi bilo ustrezneje, če bi učitelji čim bolj dejavno vključevali učence v razlago, in sicer s pomočjo pripomočkov in materialov, kot so na primer didaktične igre, videoposnetki, slike, skice, diagrami, časovni trak.
3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Pri raziskavi smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop.
3.1 OPIS VZORCA
V našo raziskavo je bilo vključenih 230 učencev osmega razreda treh osnovnih šol, vendar je preverjanje znanja končalo le 140 učencev. Imena šol so zaradi varovanja podatkov označena s številkami od 1 do 3. Osnovne šole smo izbrali priložnostno. Dve osnovni šoli sta iz Osrednjeslovenske regije in ena osnovna šola iz Gorenjske regije. Osnovno šolo 1 je
12 obiskovalo 57 učencev (40,7 %), osnovno šolo 2 je obiskovalo 21 učencev (15 %), osnovno šolo 3 pa 45 učencev (32,1 %) (preglednica 1).
Žensk (51,4 %) je bilo v našem vzorcu več kot moških (37,1 %) (preglednica 2). Del udeležencev (11,4 %) spola na navedlo.
Preverjanje znanja so učenci reševali konec maja in začetek junija 2020. Zaradi ukrepov za preprečitev širjenja novega virusa SARS-CoV-2 je vzgojno-izobraževalno delo v tem obdobju za vse učence potekalo na daljavo. Zato so učenci preverjanje znanja izpolnjevali doma, večina učencev je odgovorila v popoldanskih urah. Največ neveljavnih vprašalnikov smo dobili od učencev iz osnovne šole 2, največ ustrezno izpolnjenih pa od učencev osnovne šole 1.
Preglednica 1: Razporeditev učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo
Šola Število učencev Odstotek učencev [%]
1 57 40,7
2 21 15
3 45 32,1
Ni dogovora 17 12,1
Skupaj 140 100
Preglednica 2: Razporeditev učencev glede na spol
Spol Število učencev Odstotek učencev [%]
Ženski 72 51,4
Moški 52 37,1
Ni dogovora 16 11,4
Skupaj 140 100
3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Kot tehniko za zbiranje podatkov smo uporabili spletno testiranje znanja. Naš instrument za zbiranje podatkov je bil (spletni) vprašalnik. Sestavljen je bil iz treh delov in je temeljil na vprašalniku, ki je bil že uporabljen (Brezovšček, 2016), vendar smo ga nekoliko preoblikovali. Vprašalnik je bil oblikovan tako, da smo s pomočjo rezultatov dobili odgovore na zastavljene hipoteze. Zaradi epidemije virusa SARS-CoV-2 in poteka celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa na daljavo, smo oblikovali spletni vprašalnik, čeprav smo na začetku raziskave predvidevali, da jo bomo izvajali osebno na šolah. Vprašalnike smo zato poslali učiteljem naravoslovnih predmetov, ti pa so jih objavili v spletnih učilnicah. S tem smo zagotovili objektivnost spletnega vprašalnika, saj so ga rešili le tisti učenci, ki so prijavljeni v ustreznih spletnih učilnicah.
13 Prvi del vprašalnika je bil testni, saj so ga sestavljala vprašanja za preverjanje predznanja o evoluciji človeka. Najprej so bila vprašanja izbirnega tipa, nato pa trditve, ki so jih učenci ovrednotili s štiristopenjsko Likertovo lestvico odločanja (1 – nikakor se ne strinjam, 4 – zelo se strinjam).
V drugem delu vprašalnika sta bili dve anketni vprašanji. Pri prvem nas je zanimalo, kje so učenci doslej dobili znanje o evoluciji človeka. To vprašanje je bilo izbirnega tipa z več možnimi odgovori. Nato je sledilo še vprašanje, pri katerem so učenci izrazili svoje mnenje o vprašalniku.
V tretjem delu vprašalnika smo zbrali demografske podatke učencev (spol, šola, ki jo obiskujejo in stopnja izobrazbe staršev).
3.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Podatke, zbrane s spletnim vprašalnikom 1ka, smo vnesli v tabelo programa Microsoft Excel in jih nato prenesli v statistični program SPSS, kjer smo jih statistično analizirali glede na zastavljene raziskovalne hipoteze. Izračunali smo frekvenčno porazdelitev, aritmetično sredino in standardni odklon. Podatki niso bili normalno razporejeni, zato smo za ugotavljanje statistične pomembnosti razlik med postavkami uporabili preizkuse hi-kvadrat (χ2), Kruskal-Wallis in Mann-Whitney.
14 4 REZULTATI
4.1 ANALIZA REZULTATOV PREVERJANJA ZNANJA PO POSAMEZNIH VPRAŠANJIH
Rezultati vprašalnika so predstavljeni tako, da je najprej zapisano vprašanje in možni odgovori. Pravilni odgovor je napisan s krepko pisavo. Razporeditev odgovorov učencev na posamezno vprašanje je prikazano s stolpčnim grafom. Pravilni odgovori so v grafu označeni s temno zeleno barvo, vsi drugi pa s svetlo zeleno barvo. Pri interpretaciji rezultatov od sedmega do triintridesetega vprašanja smo skupaj upoštevali odgovora »Zelo se strinjam« in
»Delno se strinjam«, in prav tako skupaj odgovora »Nikakor se ne strinjam« in »Ne strinjam se«.
1. VPRAŠANJE:
Koliko je stara Zemlja? Približno:
− 13,5 milijarde let
− 4,5 milijarde let
− 2,5 milijona let
− 10.000 let
− 6.500 let