Institut družinskega pomočnika

2.4.1 Definicija instituta družinskega pomočnika

Institut družinskega pomočnika je bil uveden leta 2004 z dopolnitvijo Zakona o socialnem varstvu kot alternativa upravičencem do institucionalnega varstva ali kot nadaljevanje pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek za starše, ki skrbijo za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju, ali za otroke s težko gibalno oviranostjo (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, 2004).

Institut družinskega pomočnika je pravica, pri kateri lahko v primerih in pod posebnimi zakonskimi pogoji, ki jih določa Zakon o socialnem varstvu, namesto celodnevnega institucionalnega varstva upravičenec izbere družinskega pomočnika, ki mu nudi pomoč v domačem okolju. Poudarek je na zagotovitvi večje intimnosti, individualnosti, solidarnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline (Družinski pomočnik, b. d.)

Družinski pomočnik je oseba, ki osebi z gibalno oviranostjo nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima stalno prebivališče isto kot oseba z gibalno oviranostjo, oziroma eden od družinskih članov osebe z gibalno oviranostjo. Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali pa je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, 2004).

14

2.4.2 Upravičenci do družinskega pomočnika

Po Pravilniku o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (2007) ima pravico do izbire družinskega pomočnika invalidna oseba:

- za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,

- ki je pridobila status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ali

- za katero komisija za priznavanje pravice do izbire družinskega pomočnika ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju ali osebo s težko gibalno oviranostjo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

Ta pravilnik opredeljuje invalidno osebo kot:

- osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo; ta oseba potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje, je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni, obolenja, razumevanje in upoštevanje navodil pa je hudo omejeno,

- težko gibalno ovirano osebo, ki ima prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja; ta oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost, pri kateri samostojno gibanje ni možno, samostojnost v gibanju lahko doseže z elektromotornim vozičkom, za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke; pri vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč (Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, 2007).

2.4.3 Naloge in obveznosti družinskega pomočnika

Družinski pomočnik nudi pomoč invalidni osebi, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in v skladu z njenimi potrebami in interesi. Na podlagi podrobnejše opredelitve nalog v 6. členu Pravilnika o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika pristojna invalidska komisija ugotovi, ali izbrani družinski pomočnik lahko nudi potrebno pomoč (Družinski pomočnik, b.d.).

Družinski pomočnik mora imeti primeren odnos do invalidne osebe, prav tako mora biti usposobljen in zdravstveno zmožen za komuniciranje in delo z invalidno osebo. K ustrezni zadovoljitvi želja in potreb invalidne osebe prispeva z izvajanjem nalog družinskega pomočnika, ki so (Družinski pomočnik, b.d.):

1. osebna oskrba:

- pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, hranjenju, pitju, oblačenju in slačenju, obuvanju in sezuvanju, umivanju (telesa, ustne votline, lasišča), vstajanju, gibanju, obračanju, uporabi stranišča in pri opravljanju vseh ostalih fizioloških potreb, varovanje invalidne osebe oziroma stalno nadzorstvo invalidne osebe.

15 2. zdravstvena oskrba:

- sodelovanje z osebnim zdravnikom invalidne osebe z namenom zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe invalidne osebe,

- organizacija potrebnih zdravstvenih storitev,

- skrb za jemanje predpisane terapije in pomoč pri aplikaciji zdravil,

- izvajanje določenih fizioterapevtskih postopkov, oskrba ran, preprečevanje ter oskrba preležanin (ki jih lahko izvajajo za to primerno usposobljene laične osebe),

- nakup zdravil po receptu in pripomočkov z napotnico,

- pomoč pri gibanju (sprehodi z invalidno osebo, vožnja z vozičkom),

- pomoč pri uporabi in čiščenju pripomočkov (invalidski voziček, ortopedski pripomočki, proteze).

3. socialna oskrba in organiziranje prostočasnih aktivnosti:

- pomoč pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže z okoljem in sorodstvom (spremstvo po opravkih in nakupih, druženje s sorodniki, prijatelji, sosedi, obeleževanje praznikov in obletnic, pomembnih za invalidno osebo), - organiziranje dejavnosti za prosti čas (obiski kulturnih prireditev in ustanov,

športnih prireditev, branje knjig, časopisov, predvajanje glasbe in filmov invalidni osebi …),

- urejanje pošte invalidne osebe,

- obveščanje ustanov, o stanju in potrebah invalidne osebe.

4. gospodinjska pomoč:

- priprava primerne oziroma dietne hrane in napitkov,

- vzdrževanje prostorov, v katerih invalidna oseba živi (čiščenje, pospravljanje, ogrevanje, prezračevanje, odnašanje smeti …),

- postiljanje in preoblačenje postelje,

- vzdrževanje čistoče in likanje perila, osebnih oblačil, posteljnine in kuhinjskega perila (kuhinjske krpe, prti in podobno) invalidne osebe,

- ureditev bivalnega okolja glede na potrebe invalidne osebe (namestitev radijskega, televizijskega sprejemnika …).

Družinski pomočnik je dolžan najmanj enkrat letno tudi poročati pristojnemu centru za socialno delo o izvajanju pomoči invalidni osebi. Prav tako se mora udeleževati programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica. V primeru spremenjenih okoliščin, ki bi onemogočile nadaljnje izvajanje pomoči, je o tem dolžen nemudoma obvestiti center za socialno delo (Družinski pomočnik, b.d.).

2.4.4 Pravice družinskega pomočnika

Pravice družinskega pomočnika se financirajo iz proračuna občine, v kateri ima opravičenec prijavljeno stalno prebivališče. Družinski pomočnik ima pravico do:

- delnega plačila za izgubljeni dohodek (»bruto« znesek 734,15 evra) v katerega je vključeno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

- zdravstveno zavarovanje,

- zavarovanje za primer brezposelnosti ter - zavarovanje za starševsko varstvo

16

- oziroma do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajšim delovnim časom do polnega (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, 2004).

Vendar pa je sprememba zakonodaje pripeljala do tega, da je nadomestilo za izgubljeni dohodek manjše, kot znaša minimalna plača, ki predstavlja prag preživetja. Minimalna plača za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, znaša »bruto« znesek 940,58 evra (Minimalna plača, b.d.).

Ker pa status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, ni uradnega delodajalca in zato družinskemu pomočniku niso priznane pravice iz delovnega razmerja, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja. Torej družinski pomočnik nima pravice do:

- regresa,

- letnega dopusta,

- plačane bolniške odsotnosti in

- odpravnine ob upokojitvi (Družinski pomočnik, b.d.).

Čeprav 24. člen splošne deklaracije o človekovih pravicah pravi, da »vsakdo ima pravico do počitka in prostega časa, vključno z razumno omejitvijo delovnega časa in pravico do rednega plačanega dopusta«. 25. člen pa pravi, da »vsakdo ima pravico do življenjske ravni, ki njemu in njegovi družini omogoča zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, bivališčem, zdravstveno oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami …« (Zidar, 2018).

Poleg vse naštetih pravic, ki družinskemu pomočniku niso priznane, pa družinski pomočnik prav tako nima pravic, ki sodijo v posebno varstvo v delovnem razmerju. To so pravice iz področja varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva:

- prepoved opravljanja del v času nosečnosti in v času dojenja,

- varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom, - starševski dopust,

- nadomestilo plače v času izrabe starševskega dopusta, - pravice doječe matere,

- nega in varovanje otroka (Zakon o delovnih razmerjih, 2013).

2.4.5 Financiranje instituta družinskega pomočnika

Institut družinskega pomočnika je financiran s strani občine in invalidne osebe, ki izbere pravico do družinskega pomočnika. Z dnem 28. januarja 2007 se je začela izvajati novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, ki je spremenila način financiranja družinskega pomočnika in tako njegov status še poslabšala. Invalidna oseba je v primeru izbire družinskega pomočnika obdržala pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, hkrati pa dovolila, da izplačevalec dodatek izplačuje občini, ki je pristojna za financiranje pravic družinskega pomočnika. Tako je invalidna oseba dolžna vsak mesec občini povrniti sredstva oziroma del sredstev za tekoči mesec, ki jih nato občina nameni za financiranje pravic družinskega pomočnika. S to spremembo tako družinskega pomočnika plača invalidna oseba sama s svojim dodatkom za pomoč in postrežbo. Kadar pa ta sredstva ne zadostujejo za financiranje pravic družinskega pomočnika, je to finančno breme invalidne osebe oziroma njenih zavezancev. Zavezanec, ki je hkrati družinski pomočnik, ni dolžan prispevati k plačilu pravic družinskega pomočnika. Kadar pa invalidna oseba in njeni zavezanci, v primeru uveljavljanja oprostitve plačila storitve pomoči družini na domu, niso sposobni financiranja

17

pravic družinskega pomočnika, razliko doplača občina. Vendar če je invalidna oseba lastnica nepremičnine, se ji lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnica je, po smrti invalida pa se občina poplača iz njegovih nepremičnin (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, 2004).

Kolbl (2009) tako poudarja, da sprememba zakona ne predstavlja samo okrnitve pravic invalidne osebe do izbire družinskega pomočnika, ampak je tudi prizadela družine družinskih pomočnikov. Z novim načinom financiranja si lahko družinskega pomočnika privoščijo le finančno dobro preskrbljeni, saj država nameni za njihovo plačilo tisto, kar jim vzame na drugi strani.