4 Rezultati in interpretacija
4.2 Objektivni kazalci kakovosti življenja družine glede na status
Tabela 14: Primerjava povprečnega tedenskega števila delovnih ur glede na status
37
Tedensko število delovnih ur družinskega pomočnika
Tedensko število delovnih ur osebnega asistenta
Število delovnih ur na teden
168 40
*Povprečno tedensko število delovnih ur v Sloveniji znaša 39,5 ure (Kakovost življenja, b.d.) V tabeli 14 je prikazana primerjava povprečnega tedenskega števila delovnih ur glede na status. Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, zato družinski pomočnik nima dogovorjenega delovnega časa, ampak njegov delovni čas predstavlja 24 ur na dan, vse dni v tednu, kar skupaj znaša 168 delovnih ur na teden.
Število delovnih ur na teden osebnega asistenta pa ob predpostavki, da gre za zaposlitev za polni delovni čas, znaša 40 ur.
Na področju povprečnega tedenskega števila delovnih ur je možno opaziti ogromno razliko med statusoma družinskega pomočnika in osebnega asistenta, čeprav gre za tako rekoč enako delo.
Povprečna mesečna bruto plača
Tabela 15: Primerjava mesečne bruto plače glede na status Mesečna bruto plača družinskega pomočnika
*Minimalna mesečna bruto plača v Sloveniji znaša 940,58 €, povprečna mesečna bruto plača pa 1799,66 € (Statistični urad RS, b.d.)
V tabeli 15 je prikazana primerjava mesečne bruto plače glede na status, povprečna mesečna bruto plača družinskega pomočnika tako znaša 734,15 evra.
Dejansko plačo posameznega osebnega asistenta določi izvajalec osebne asistence, kjer je osebni asistent zaposlen. Pri tem mora upoštevati, da osnovna plača osebnega asistenta ob predpostavki, da gre za zaposlitev za polni 40-urni delovni čas na teden, ne sme biti nižja od 95 % izhodiščne višine. Kadar gre za zaposlitev osebnega asistenta za manj kot polni 40-urni delovni čas na teden, se upošteva sorazmerni del (Pravilnik o osebni asistenci, 2018).
Osnovna mesečna bruto plača osebnega asistenta tako znaša 1.043,68 evra, h kateri se priznajo tudi dodatki in drugi stroški dela.
Čeprav gre za enako delo, je razlika v povprečni mesečni bruto plači ogromna, opozoriti je treba, da povprečna mesečna bruto plača družinskega pomočnika ne dosega niti minimalne mesečne bruto plače, ki je določena v Republiki Sloveniji in predstavlja prag preživetja.
38 Delovno razmerje
Tabela 16: Primerjava delovnega razmerja glede na status
Družinski pomočnik Osebni asistent
Delovno razmerje NE DA
V tabeli 16 lahko vidimo, da status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja in nima uradnega delodajalca, zato družinskemu pomočniku niso priznane pravice iz delovnega razmerja, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja. Sicer so pravice družinskega pomočnika določene na podoben način, kot je to urejeno pri delovnopravnih razmerjih, vendar v tem primeru ne gre za vzpostavitev delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi ni pravic iz delovnega razmerja.
Medtem ko pa osebni asistent opravlja osebno asistenco pri izvajalcu osebne asistence na podlagi pogodbe o zaposlitvi, s katero sklene delovno razmerje.
Javnost očita, da je položaj družinskega pomočnika ekonomsko bistveno manj ugoden, kot pa to velja za osebne asistente, ki so v delovnem razmerju in opravljajo enako delo.
Delovne pravice
Tabela 17: Primerjava delovnih pravic glede na status
Pravice Družinski pomočnik Osebni asistent
Delovno razmerje
NE DA
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma
do plačila za opravljeno delo DA DA
- pokojninsko
Pravica do zdravstvenega
zavarovanja DA DA
Pravica do opravljanja dela v dogovorjenem delovnem času
NE DA
Pravica do odmora NE DA
Pravica do bolniške odsotnosti
NE DA
Pravica do letnega dopusta NE DA
Pravica do regresa za letni NE DA
39 dopust
Pravica do odsotnosti z dela
z nadomestilom plače NE DA
Pravica do nadomestila plače
za čas odsotnosti z dela NE DA
Pravica do dodatka za delovno dobo
NE DA
Pravica do dodatka za delo v posebnih pogojih dela
Pravica do dodatka za delo z osebami z lažjo, zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju in telesnem razvoju
NE DA
Pravica do jubilejne nagrade NE DA
Pravica do odpravnine ob
upokojitvi NE DA
Pravica do solidarnostne pomoči
Pravica do izobraževanja NE DA
Pravice iz področja varstva delavcev zaradi nosečnosti in starševstva
NE DA
- prepoved opravljanja del v času nosečnosti
40 - nega in varovanje
otroka
NE DA
Medtem ko je osebni asistent v delovnem razmerju, ki ga ureja delovnopravna zakonodaja in ima vse pravice iz delovnega razmerja, pa pri družinskem pomočniku ni tako. Osebnemu asistentu pripada enaintrideset pravic, ki so naštete v tabeli 17, iz delovnega razmerja, Slovenska zakonodaja družinskemu pomočniku namenja le šest pravic od vseh naštetih.
Status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, zato tudi nima pravice do opravljanja dela v dogovorjenem delovnem času, kar pomeni, da njegov delavnik nima določenega števila delovnih ur na teden in traja neprekinjeno. Prav tako družinski pomočnik nima pravice do odmora in do letnega dopusta, bolniške odsotnosti ali odsotnosti z dela. To pomeni, da neprestano opravlja storitev in nudenje pomoči oskrbovancu brez možnosti do počitka, kar ni humano in v skladu s človekovimi pravicami. Prav tako mu glede na to, da delo opravlja neprestano, ne pripada dodatek za delo v posebnih pogojih, ki zajema nočno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Poleg vseh zgoraj naštetih pa mu ne pripada tudi pravica do regresa za letni dopust, pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti z dela, do dodatka za delovno dobo, do dodatka za delo z osebami z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, do jubilejne nagrade, do odpravnine ob upokojitvi, do solidarnostne pomoči, do povračila stroškov v zvezi z delom, do izobraževanja in pravice iz področja varstva delavcev zaradi nosečnosti ali starševstva.
Čeprav družinski pomočnik ni v delovnem razmerju, ampak gre za določen samostojen institut, to ne bi smelo vplivati na obseg njegovih socialnih pravic do te mere, da to vodi v pomanjkanje osnovnih pravic in diskriminacijo osebe, ki opravlja to delo.
Zdravstveno stanje in počutje
Tabela 18: Zdravstvene težave matere glede na status
Zdravstvene težave Družinski pomočnik Osebni asistent
Zvišan krni tlak NE NE
Zvišan holesterol NE NE
Sladkorna bolezen NE NE
Kožna obolenja NE NE
Težave s hrbtenico DA NE
Bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov
DA NE
Bolečine v mišicah spodnjih udov (boki, noge, kolena, stopala ipd.)
DA NE
41
Utrujenost DA NE
Nespečnost, težave s spanjem DA NE
V tabeli 18 so naštete zdravstvene težave, ki prikazujejo splošno zdravstveno stanje in psihično počutje. Iz zdravstvenih težav, ki so se pojavljale v času, ko je bila mati družinski pomočnik, lahko vidimo, da delovni pogoji in zahteve delovnega mesta družinskega pomočnika povzročajo težave s hrbtenico, bolečine v mišicah, poškodbe, utrujenost ter kratkotrajno slabo počutje.
O poklicnem stresu lahko govorimo takrat, ko zahteve dela obremenijo ali presežejo osebne prilagoditvene vire (Lazarus idr., 1984). Poklicni stres lahko zmanjšamo ali preprečimo na področju (Levi, 2000):
- delovnega časa, ki naj bo stabilen,
- delovne obremenitve, ki mora biti skladna z zmožnostmi in viri delavca in omogoča okrevanje po posebej zahtevnih telesnih in psihičnih nalogah,
- socialnega okolja, ki omogoča možnosti za socialno interakcijo, vključuje čustveno in socialno oporo ter pomoč in sodelovanje.
Ravno to pa so področja, ki pri delu družinskega pomočnika niso urejena.
Tabela 19: Zdravstvena anamneza matere, ko je bila družinski pomočnik
Družinski pomočnik Trajanje
Anemija (slabokrvnost, šibkost, utrujenost) hospitacija za 3 dni (leta 2012)
Upad telesne mase 1 leto (leta 2012)
Močan glavobol (migrena) – obisk urgence 2 dni (leta 2014)
Anemija (slabokrvnost, šibkost, utrujenost) hospitacija za 2 dni (leta 2015) Močan glavobol (migrena) – obisk osebnega
zdravnika 2 dni (vsak mesec, 6 mesecev leta 2016)
Zvin zapestja med dvigovanjem gibalno ovirane osebe – obisk osebnega zdravnika
3 tedni (leta 2017) Poškodba noge zaradi padca z vozičkom 1 teden (leta 2018) Kronične bolečine v levem kolenu in v hrbtenici
zaradi preobremenitev dvigovanja
1 leto (leta 2018) Revmatoidni artritis – obisk osebnega zdravnika 2 tedna (leta 2018)
Močan glavobol (migrena) 1 dan (leta 2019)
Tabela 20: Zdravstvena anamneza matere, ko je bila osebni asistent
Osebni asistent Trajanje
Močan glavobol (migrena) 1 dan (leta 2019)
Močan glavobol (migrena) 1 dan (leta 2020)
42
V tabeli 19 in tabeli 20 sem primerjala materino zdravstveno anamnezo, ko je bila družinski pomočnik in zadnje leto, ko je postala osebni asistent. Zdravstveno anamnezo sem pridobila iz njene zdravstvene kartoteke pri osebnem zdravniku. Mati gibalno ovirane osebe je bila
družinski pomočnik 12 let, zdaj pa je že eno leto osebni asistent. Težko primerjamo tako različno dolga obdobja in obstajajo možnosti, da se določene zdravstvene težave v prihodnosti še pojavijo. Kljub temu pa je to dejansko stanje, ki je bilo zavedeno po enem letu trajanja statusa. Potrjeno je, da na naše zdravje vpliva delo in prevelike zahteve delovnega okolja lahko povzročajo izgorelost. Izgorelost lahko povzroči telesne težave, ki se kažejo kot glavoboli, želodčne in trebušne bolezni, visok krvni tlak, napetost v mišicah in kronično utrujenost ter številne psihosomatske motnje, kot so nespečnost, želodčne in prebavne težave, bolečine po vsem telesu – predvsem v križu in hrbtu, upad ali čezmerno povečanje telesne mase. Pojavljajo se tudi psihične motnje, ki pa se kažejo kot občutek tesnobe, potrtost in šibak spanec, žalost, obup, občutje nemoči, čustvena neodzivnost ali znižanje frustracijskega praga (Maslach in Leiter, 2002).
V času, ko je bila mati družinski pomočnik, je v njeni zdravstveni anamnezi mogoče zaslediti različna telesna in psihosomatska obolenja ter poškodbe, ki jih lahko povežemo s prevelikimi delovnimi zahtevami in obremenitvami. Delavnik družinskega pomočnika nima določenega števila delovnih ur, ampak traja neprekinjeno, prav tako nima pravice do odmora, letnega dopusta, bolniške odsotnosti, kar ni humano in predstavlja nevarno fizično delovno okolje in je lahko vzrok za kratkotrajne ali trajne bolezni in slabo počutje.
Pri vseh zgoraj naštetih zdravstvenih težavah je po navodilu zdravnika potreben zadosten počitek in mirovanje oziroma bolniška odsotnost in rehabilitacija, do česar pa seveda družinski pomočnik nima ne možnosti ne pravice. Tako telo nima časa, da se pozdravi in odpočije, kar lahko vodi v trajne bolezni in poškodbe. Družinski pomočnik ne more biti niti hospitaliziran, če nima pomoči drugih družinskih članov ali druge osebe pri negi in pomoči osebi z gibalno oviranostjo ali če sta sama.
Prav tako k njegovemu delu spada nega osebe z gibalno oviranostjo, kar pa z odraščanjem predstavlja vse večje fizično breme pri dvigovanju s postelje, opravljanju potrebe, pri prhanju, oblačenju, slačenju, hranjenju ter pri dvigovanju osebe z gibalno oviranostjo in z invalidskega vozička v avtomobil itn. Nenehno ročno premeščanje bremen ima pomembno vlogo pri našem zdravju, zato bi bilo treba upoštevati obremenitev (težo, pogostost) in zmogljivost (telesna zgradba, zdravstveno stanje, stanje hrbtenice) družinskega pomočnika ter same posledice na stanje hrbtenice.
Nega pa je potrebna tudi ponoči, kar pomeni, da je družinski pomočnik na voljo celo noč, se zbuja in vstaja, če je treba zamenjati položaj, opraviti potrebo itn. Pomanjkanje spanja pomembno vpliva na počutje, delovno storilnost in kakovost življenja ter lahko vodi v številne telesne in psihične težave.
43 4.2.1 Preverjanje hipotez
H9 Predvidevam, da med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo razlike v povprečnem tedenskem številu delovnih ur, v povprečni mesečni plači, v delovnem razmerju in delovnih pravicah.
Tabela 21: Primerjava spremenljivk: povprečno tedensko število delovnih ur, povprečna mesečna plača, delovno razmerje, delovne pravice glede na status
Družinski pomočnik Osebni asistent Povprečno tedensko število
delovnih ur
168 ur 40 ur
Povprečna mesečna bruto plača
734,15 € 1.043,68 € (brez dodatkov in drugih stroškov dela)
Delovno razmerje NE DA
Delovne pravice 6/31 31/31
Med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo razlike pri vseh spremenljivkah, kar potrjuje hipotezo 9. Vse razlike so na strani oziroma dobrobiti statusa osebnega asistenta. Največjo razliko vidimo pri spremenljivki povprečno tedensko število delovnih ur, ki je več kot štirikrat večje pri družinskem pomočniku, kot pri osebnem asistentu ter pri spremenljivki delovne pravice, ki jih ima osebni asistent več kot petkrat več kot družinski pomočnik. Zanemarljiva tudi ni razlika pri spremenljivki povprečna mesečna plača, ki je pri osebnem asistentu več kot 42 % višja (brez dodatkov in drugih stroškov dela) kot pri družinskem pomočniku za manj opravljenega dela. Prav tako pa status družinskega pomočnika ne predstavlja delovnega razmerja, kot ga ureja delovnopravna zakonodaja, zato tudi ni pravic iz delovnega razmerja, tako kot je to urejeno pri osebni asistenci, ki se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo razlike v vseh spremenljivkah, kar potrjuje hipotezo 9.
H10 Predvidevam, da med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo razlike v telesnem počutju in psihičnem počutju na delovnem mestu.
Tabela 22: Primerjava spremenljivk: zdravstvene težave in število obolenj/poškodb glede na status
Družinski pomočnik Osebni asistent
Zdravstvene težave 8/15 1/15
44 Zdravstvena anamneza
(število obolenj ali poškodb)
10 2
Med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo razlike pri vseh
spremenljivkah, kar potrjuje hipotezo 10. V času, ko je bila mati družinski pomočnik, je imela od naštetih 15 zdravstvenih težav, kar 8 od teh. Po spremembi statusa, ko je mati postala osebna asistentka, pa so se od naštetih 15 zdravstvenih težav pojavili samo glavoboli. Prav tako je bilo v času, ko je bila mati družinski pomočnik, v njeni zdravstveni anamnezi
zabeleženih 10 zdravstvenih obolenj ali poškodb, od tega je bila kar dvakrat hospitalizirana za več dni. Po spremembi statusa, pa do hujših obolenj ali poškodb, razen močnejšega glavobola, ki se je občasno pojavljal že prej, še ni prišlo. Res je, da obstaja razlika v trajanju statusa, vendar je opaziti pojav bolezni in poškodb, ki izvirajo iz same narave dela in delovnih
pogojev, ko je bila družinski pomočnik. Iz ocene splošnega zdravstvenega stanja in počutja ter zdravstvene anamneze matere lahko torej opazimo, da obstajajo razlike v telesnem in
psihičnem počutju ob spremembi statusa, ki jih lahko povežemo z delovnim okoljem in njegovimi zahtevami.
Med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta obstajajo razlike v telesnem počutju in psihičnem počutju, kar potrjuje hipotezo 10.
45 5 Sklep
V magistrskem delu sem želela ugotoviti, kako na kakovost življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo vpliva sprememba Zakona o osebni asistenci, po katerem lahko zdaj starš, ki je bil prej otrokov družinski pomočnik, postane njegov osebni asistent na osmih področjih kakovosti življenja. Poleg tega sem želela ugotoviti, kako spremenjen status iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta vpliva na različne dejavnike, ki določajo kakovost življenja v izbrani družini.
V študijo primera so bile vključene štiri osebe, oseba z gibalno oviranostjo, njeni starši in sestra.
Cilje raziskovalnega dela sem uresničila:
a) Z analizo subjektivne ocene zadovoljstva na različnih področjih kakovosti življenja
V ta namen sem primerjala pridobljene odgovore družinskih članov iz vprašalnika, ki so ga izpolnili leta 2017 v sklopu študija in vprašalnika, ki so ga ponovno izpolnili za namene te raziskave leta 2020, po spremembi statusa iz družinskega pomočnika v osebno asistenco.
Podatki, zbrani s tem vprašalnikom, so dali subjektivno oceno zadovoljstva na različnih področjih življenja.
b) Z analizo objektivnih dejavnikov kakovosti življenja
Izvedla sem jo s primerjavo objektivnih podatkov iz področja materialne blaginje in pravic, ki sem jih pridobila s primerjavo zakonov in pravilnikov, ki urejajo področje družinskega pomočnika in osebne asistence (delovno razmerje, delovne pravice, mesečna plača, število delovnih ur na teden itn.) ter s področja zdravja, ki sem jih pridobila iz zdravstvenega stanja in psihičnega počutja ter zdravstvene anamneze matere osebe z gibalno oviranostjo.
Subjektivno zaznana kakovost življenja
Primerjava ocen zadovoljstva po posameznih področjih kakovosti življenja je pokazala, da obstajajo razlike med statusoma in da spremenjen status iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta vpliva na kakovost življenja družine z otrokom z gibalno oviranostjo.
Primerjava ocen zadovoljstva po posameznih področjih kakovosti življenja je pokazala, da obstajajo razlike med statusoma družinski pomočnik in osebni asistent na področju materialne blaginje (H1), kjer so vse spremenljivke pokazale razliko in tako vse spremenljivke hipotezo 1 potrjujejo. Hipotezo 3 so prav tako potrdile vse spremenljivke in tako pokazale, da se primerjava ocen zadovoljstva med statusoma razlikuje. Na obeh področjih so vse spremenljivke pokazale višje zadovoljstvo s kakovostjo življenja, razen na področju materialne blaginje spremenljivka ovire – zaposlitev in na področju osebnega razvoja spremenljivka ovire – izobraževanje sta pokazali nižje vrednosti kot prej, saj jih s spremembo statusa te spremenljivke ovirajo manj.
Tudi na področjih telesnega počutja (H2), samoodločanja (H5) in medosebnih odnosov (H6) je primerjava ocen pokazala razlike med statusoma družinski pomočnik in osebni asistent pri vseh spremenljivkah, tako da vse spremenljivke hipotezo 2, hipotezo 5 in hipotezo 6 potrjujejo.
46
Hipotezo 4, hipotezo 7 in hipotezo 8 potrjujejo vse spremenljivke razen ene. Na področju psihičnega počutja spremenljivka sprejemanje sebe ali vašega otroka/sorojenca, na področju socialne vključenosti spremenljivka dostopnost in podpora (zdravstvene storitve) in na področju pravic spremenljivka okoljske ovire ni pokazala razlike, ampak ocena zadovoljstva ostaja enaka.
Med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta so ocene zadovoljstva na vseh področjih kakovosti življenja višje. Po spremembi zakona in statusa iz družinskega pomočnika v osebnega asistenta tako anketiranci višje ocenjujejo zadovoljstvo na vseh področjih življenja, najbolj zadovoljni po spremembi statusa pa so s področjem psihičnega počutja.
Objektivni dejavniki kakovosti življenja
Primerjava statusov družinskega pomočnika in osebnega asistenta po spremembi zakona je pokazala, da obstajajo razlike v objektivnih podatkih iz področja materialne blaginje, pravic in telesnega ter psihičnega počutja.
Na področju materialne blaginje in pravic obstajajo razlike med statusom družinskega pomočnika in osebnega asistenta pri spremenljivkah povprečno tedensko število delovnih ur, povprečna mesečna plača, delovno razmerje in delovne pravice. Vse spremenljivke so po spremenjenem statusu višje ocenjene kot prej in tako potrjujejo hipotezo 9.
Na področju telesnega in psihičnega počutja prav tako obstajajo razlike, ki se kažejo v zdravstvenem stanju in psihičnem počutju ter primerjavi zdravstvene anamneze matere osebe z gibalno oviranostjo, ko je bila družinski pomočnik in po spremembi statusa. Po spremenjenem statusu je telesno in psihično počutje boljše, kar potrjuje hipotezo 10.
Pomanjkljivosti in omejitve pri raziskovanju Majhen vzorec
V raziskavo je bilo vključenih majhno število posameznikov, saj je bila raziskovalna metoda študija primera, kjer gre za poglobitev v problematiko točno določenega primera. Zato rezultatov raziskave ne moremo posploševati na celotno pojavnost oziroma širšo populacijo.
Predvidevam, da bi lahko, glede na dobljene rezultate, opravila raziskavo na večjem vzorcu, če bi raziskava potekala v daljšem časovnem obdobju in če bi našli primerne osebe za anketiranje.
Različno dolga obdobja trajanja statusa
V raziskavi smo primerjali različno dolga obdobja trajanja statusa družinskega pomočnika in
V raziskavi smo primerjali različno dolga obdobja trajanja statusa družinskega pomočnika in