• Rezultati Niso Bili Najdeni

izobraževanje v študijskem letu 2005/2006

Magistrski in doktorski študijski program Management

E- izobraževanje v študijskem letu 2005/2006

E-izobraževanje smo zaˇceli v izobraževalni pro-ces uvajati v okviru Centra za e-izobraževanje FM, in sicer že v študijskem letu 2003/2004.

Odzivi študentov ter raziskovalni dosežki uˇ cite-ljev in raziskovalcev so bili zelo ugodni, zato smo e-izobraževanje širili.

Kako poteka? E-izobraževanje se izvaja v e-uˇcilnici, v kateri študentje prejmete vse napotke

za študij in vsa študijska gradiva ter prek katere opravljate oz. oddajate študijske obveznosti.

Z uˇcitelji in sošolci se sreˇcujete tudi v živo, najmanj dvakrat ali trikrat, lahko pa tudi veˇckrat.

E-izobraževanje v študijskem letu 2005/2006.

E-izobraževanje bomo v celoti vkljuˇcili v izvedbo predmetov E-poslovanje in Poslovna informatika na Dodiplomski šoli FM ter pri predmetih Evalva-cija vzgojno izobraževalnih zavodov in Manage-ment e-izobraževanja na Podiplomski šoli FM. V manjši meri pa bomo elemente e-izobraževanja vkljuˇcevali tudi pri drugih predmetih.

Praktiˇcno usposabljanje v programih 1. stopnje

Praktiˇcnemu usposabljanju je posveˇcena velika pozornost. Študentje pridobite tiste vešˇcine, ki so vam v pomoˇc pri študiju. Eden izmed ciljev je ve-ˇcja uˇcinkovitost pri študiju in boljša prehodnost študentov.

Veˇcje število teˇcajev in seminarjev, ki jih orga-niziramo v ta namen, smo razdelili v dve skupini, in sicer:

•Informacijsko-komunikacijske vsebine ter

•Uˇciti se biti in živeti v skupnosti.

Katere so moje obveznosti? Za pridobitev kredi-tnih toˇck morate v 1. letniku in 2. letniku opraviti po tri, v 3. letniku pa štiri seminarje. Podrobnejše informacije o vsebini seminarjev in naˇcinu opra-vljanja obveznosti so objavljene pri opisu pred-meta Praktiˇcno usposabljanje.

Kaj pa, ˇce sem seminarje že opravil? ˇCe ste se-minarje že opravili na drugih visokošolskih za-vodih ali na raznih teˇcajih, se doloˇcene vsebine lahko priznajo na osnovi izkazanih listin nefor-malnega izobraževanja. Vlogo za priznanje semi-narja skupaj z originalno listino (ali overjeno fo-tokopijo) oddate uˇcitelju Praktiˇcnega usposablja-nja.

Mobilnost študentov v tujini in v Sloveniji

Mobilnost pomeni, da lahko študenti FM v okviru sorodnih študijskih programov na vseh stopnjah študija, v Sloveniji ali v tujini opravljate do ene tretjine študijskega programa (v programih 1.

stopnje je to do 60 KT, od tega naj bi bilo 48 KT vsebinsko povezanih s študijskim programom) in jih skladno s pravili fakultete uveljavite v študij-skem programu.

Izmenjava lahko traja od treh mesecev do enega leta. Študentje in mladi diplomanti lahko

tujini opravljate tudi strokovno prakso, ki traja od treh do šestih mesecev (glej Pravila, s katerimi se urejajo postopki mobilnosti študentov na do-diplomskem in podo-diplomskem študiju, str. 131).

ˇCe bi radi del študijskih obveznosti opravili na drugem visokošolskem zavodu:

•v Sloveniji, se oglasite v Referatu za študent-ske zadeve,

•v tujini, se oglasite v Mednarodni pisarni.

Kako lahko odidem na študij v tujino?FM vsako leto objavi razpise za študij v tujini, v katerih so navedene tuje univerze, število prostih študijskih mest, pogoji razpisa in rok prijave (predvidoma konec februarja). Za študijsko leto 2005/2006 bo razpis predvidoma objavljen januarja 2006.

Za vse, ki vas možnost študija v tujini zanima, bodo organizirane okrogle mize, kjer bodo pred-stavljene možnosti študija v tujini in partnerske institucije, kamor lahko študenti FM odidete na študij. Seznam vseh partnerskih institucij pa je že objavljen na spletni strani FM.

ˇCe se boste odloˇcili za študij v tujini, vlogo po-šljete Mednarodni pisarni. ˇCe boste izbrani, vam bodo pomagali pri urejanju vseh formalnosti (pri-java, odhod v tujino ipd.), spremljali pa bodo tudi vaš napredek v ˇcasu študija in dela v tujini.

Prikljuˇcite se izvedbi nekaterih predmetov v anglešˇcini. Študenti iz tujine se odloˇcajo tudi za študij na FM. Da bi jih še bolj spodbudili, smo izdali publikacijoExchange Students Guide 2005/2006.Namenjena je vsem, ki bi želeli v okviru programa Socrates/Erasmus v poletnem semestru študijskega leta 2005/2006 del svo-jih študijskih obveznosti opravljati na FM. V ta namen bodo predavanja nekaterih predmetov potekala v anglešˇcini. Tej skupini se lahko pri-družijo tudi slovenski študenti. Tuji študenti, ki lahko sledijo predavanjem v slovenšˇcini, pa se lahko vkljuˇcijo v skupine z rednimi študenti.

Študentje drugih visokošolskih zavodov iz Slo-venije lahko, v skladu s pravili svojega visoko-šolskega zavoda, na FM opravljajo študijske ob-veznosti iz študijskih programov FM ali Mednaro-dne poletne šole in dosežene kreditne toˇcke »pre-nesejo« na matiˇcni visokošolski zavod. Študentje se lahko vkljuˇcijo v izvedbo za redni ali izredni študij na vseh študijskih središˇcih.

Študentje FM lahko na drugih visokošolskih za-vodih v Sloveniji opravljate izbirne in obvezne predmete. Izbirne predmete lahko izbirate med vsemi predmeti drugega visokošolskega zavoda, obvezne predmete pa le med predmeti, ki so so-rodni predmetom študijskih programov FM.

Mednarodna poletna šola

Namenjena je domaˇcim in tujim študentom, ki želijo poglobiti znanje s podroˇcja študijskih pro-gramov FM. V angleškem jeziku predavajo do-maˇci in tuji profesorji. Na ta naˇcin lahko izpopol-njujete svoje znanje anglešˇcine in pridobite novo znanje v mednarodnem kontekstu. Poletne šole so za študente FM tudi priložnost, dadel študij-skih obveznosti opravijo že vnaprej.

Leta 2005 je potekala prva mednarodna pole-tna šola FM, na kateri je predavalo 13 priznanih domaˇcih in osem tujih profesorjev ter strokov-njakov iz ZDA, Velike Britanije, Avstrije, Poljske in Izraela. Udeležilo se je je prek 50 študentov iz Slovenije in iz 14 tujih držav.

Druga mednarodna poletna šola FM Summer School 2006 bo predvidoma potekala od 18. ju-nija do 8. julija 2006.

Mentoriranje magistrskih in doktorskih nalog

Študenti sami predlagate teme magistrskih na-log in doktorskih disertacij s podroˇcja lastnega raziskovalnega dela ali s podroˇcij raziskav, ki potekajo na FM, in si sami poišˇcete ustrezne mentorje. Mentorji morajo izpolnjevati pogoje za mentoriranje v skladu s pravilniki o diplomira-nju. Fakulteta ne more objavljati seznamov po-tencialnih mentorjev, saj je izpolnjevanje pogojev vezano na objave rezultatov znanstvenega dela in na prijave raziskovalnih projektov, kar pa se nenehno spreminja.

Vkljuˇcevanje študentov v raziskovalne projekte

Z nekaterimi metodami raziskovanja se študenti sreˇcate že med pripravo diplomskega dela na 1. stopnji študija. V raziskovalne projekte FM se praviloma vkljuˇcujejo podiplomski študenti, lahko pa tudi nadpovpreˇcno uspešni študenti 1.

stopnje študija. Vkljuˇcitev v raziskovalni projekt pomeni priznanje študentu in spodbudo za na-daljnje delo in študij.

Pomembno je, da poišˇcete ustreznega visoko-šolskega uˇcitelja ali sodelavca, ki se ukvarja z raziskovalnim problemom, ki vas zanima in ki vas bo pritegnil k sodelovanju na projektu. Še posebej pa so za FM zanimivi raziskovalni pro-blemi, s katerim se spoprijemajo gospodarske družbe, ministrstva in drugi delodajalci. Morda imate tudi v vaši organizaciji kakšen problem, kakšno idejo, ki bi ji vaša/naša raziskava kori-stila.

Spodbujamo vas, da žedelne rezultate raz-iskavepripravite v obliki ˇclankain ga objavite v domaˇcih in/ali mednarodnih revijah, da ak-tivno sodelujete na konferencahitd. Tako zaˇ c-nete oblikovati svojo bibliografijo, ki je še pose-bej pomembna, ˇce želite študij nadaljevati tudi na doktorskem študiju.

Vkljuˇcevanje študentov v izvedbo izobraževalnega procesa

Študenti 1. stopnje študijase lahko vkljuˇcite kot demonstratorji (pomoˇcniki) visokošolskemu uˇ ci-telju, tako pri klasiˇcni izvedbi kot tudi v e-uˇcilnici.

V študijskem letu 2005/2006 bomo vzposta-viti še tutorski sistem – delo z manjšimi skupi-nami študentov, ki jih usmerjajo visokošolski uˇ ci-telji/sodelavci in/ali študentje višjih letnikov.

ˇCe bi se želeli vkljuˇciti v izobraževalni proces, lahko poišˇcete visokošolskega uˇcitelja, s katerim bi želeli sodelovati, ali pa predstojnika Centra za svetovanje študentom pri študijskem in poklic-nem razvoju FM. Pri vkljuˇcevanju imajo prednost pri študiju uspešni študenti.

Študenti podiplomskih študijskih programov so lahko v izobraževalni proces povabljeni še kot:

•somentorji diplomskega dela na visokošol-skih študijvisokošol-skih programih in

•soizvajalci oz. gosti pri predavanjih.

Vkljuˇcevanje v izvedbo izobraževalnega pro-cesa je namenjeno predvsem najuspešnejšim študentom, tako na študijskem podroˇcju kot tudi v praksi. ˇCe bi se želeli vkljuˇciti v izobraževalni proces, poišˇcite visokošolskega uˇcitelja, s kate-rim bi želeli sodelovati.

Center za svetovanje študentom pri študijskem in poklicnem razvoju FM Študij je lahko zelo stresen, zato vam v okviru Centra za svetovanje študentom pri študijskem in poklicnem razvoju FM ponujamo razliˇcne de-lavnice, ki bodo pripomogle k uspešnejšemu štu-diju, k usklajevanju študijskih in drugih obvezno-sti ter k naˇcrtovanju poklicne kariere. Vsebine, ˇ

casovni razpored in razpis delavnic bodo obja-vljeni na spletnih straneh FM.

Svetujemo vam, da izkoristite tudi naslednje organizirane oblike svetovanja:

•pogovorne ure z visokošolskimi uˇcitelji in asistenti,

•posebej organizirane konzultacije pred izpiti pri nekaterih »težjih« predmetih,

•razgovor s predstojniki programa z name-nom usmerjanja pri oblikovanju

»individu-alnega« programa z ustrezno izbiro izbirnih predmetov znotraj programov FM oziroma v okviru mobilnosti študentov.

ECTS – koliko študija me ˇcaka?

ECTS pomeni kreditni sistem študija oz. kreditne toˇcke – KT. S kreditnim sistemom je olajšana mo-bilnost študentov, saj lahko primerjate predmete med študijskimi programi tako v Sloveniji kot v tujini. ECTS zagotavlja transparentnost študija, študentje pa pridobite dodatne možnosti študija (izbira izbirnih predmetov, opravljanje dela štu-dijskih obveznostih na drugih – domaˇcih ali tujih – izobraževalnih zavodih ipd.).

En letnik študija je ovrednoten s 60 KT, 1 KT pa je opredeljena s 25 do 30 urami dela (študija) povpreˇcnega študenta. Pri tem se upošteva obi-skovanje predavanj, ˇcas, namenjen pisanju ra-znih pisnih izdelkov, iskanju in prebiranju obve-zne in/ali priporoˇcljive literature, študiju ipd. Pov-preˇcen študent mora za dobro oceno, npr. prav dobro (8), pri vseh predmetih enega letnika štu-dirati od 1500 do 1800 ur.

V okviru postopka spremljanja dejanske obre-menitve študentov je senat FM sprejel tudi stan-darde za obremenitev študentov za nekatere ti-piˇcne aktivnosti (preglednica na naslednji strani).

Preverjanje in ocenjevanje znanja Preverjanje in ocenjevanje znanja poteka že med organiziranimi oblikami izobraževalnega procesa (predavanja, seminarji itd.). Uˇcitelji ocenjujejo vašo aktivnost, vaše krajše ali daljše pisne iz-delke in nastope. Konˇcna ocena je lahko sesta-vljena iz veˇc delov – kolokvijev (vmesnih pisnih preverjanj in ocenjevanj znanja), ocen krajših pi-snih izdelkov, ocen nastopov in aktivnega sode-lovanja, lahko pa se znanje preveri in oceni na konˇcnih izpitih (ustni in/ali pisni izpit).

Vse o naˇcinu preverjanja in ocenjevanja zna-nja pri posameznem predmetu ter o deležu, ki ga doloˇcen naˇcin v konˇcni oceni predstavlja, boste izvedeli na prvih predavanjih v oktobru.

Kdaj in kako na izpite? Na izpite lahko pristo-pate v izpitnih rokih. Prijavite se preko ŠIS-a naj-manj tri dni pred razpisanim izpitnim rokom.

•K izpitnim rokom v izpitnih obdobjih lahko pristopate vsi študenti in ostali udeleženci izobraževanja (glej vseživljenjsko uˇcenje),

•K izpitnim rokom izven izpitnih obdobij pa lahko pristopate študenti 1. stopnje študija, ki študirate izredno, študenti 2. in 3. stopnje

Standardi obremenitve študentov pri nekaterih tipiˇcnih aktivnostih

Vrsta aktivnosti Stopnja obremenitve v UD* Delež

Kontaktne ure (KU) – P, SV, LV, S, strokovne ekskurzije ipd.

1 KU = 1 UD 50–60 %

Sprotna priprava na KU in prebiranje zapiskov 1 KU = 0,5 UD

Študij dodatne literature** Materni jezik 200–250 str. = 40 UD oz. 5–6 str./uro Tuj jezik 125–150 str. = 40 UD oz. 3–4 str./uro Priprava pisnih izdelkov (poroˇcil, projektnih

in seminarskih nalog itd.)

1 AP (30.000 znakov) = 40 UD ali 100 besed/uro 40–50 % Neposredna priprava na pisni ali ustni izpit 1 KT = 5 UD

Opombe:* UD – ura dela študenta, ** študijska literatura, katere vsebino uˇcitelj preverja in ocenjuje ter ni neposredno obravnavana v okviru kontaktnih ur.

študija, kandidati, ki ste izgubili status štu-denta, študenti, ki letnik ponavljate in ostali udeleženci izobraževanja.

Kako se znanje ocenjuje?Za svoje znanje dobite ocene od nezadostno (1) do odliˇcno (10). Znanje ocenjuje visokošolski uˇcitelj, kriteriji pa so:

•za oceno odliˇcno (odl. 10) morate doka-zati izjemne rezultate, z zanemarljivimi na-pakami,

•za oceno prav dobro (pdb. 9) je potrebno nadpovpreˇcno znanje, ki lahko vsebuje ne-kaj napak,

•za oceno prav dobro (pdb. 8) so potrebni solidni rezultati,

•za oceno dobro (db. 7) je potrebno dobro znanje, lahko pa naredite tudi veˇcje napake,

•ocena zadostno (zd. 6) pomeni, da vaše znanje ustreza le minimalnim kriterijem,

•ocena nezadostno (od 5 do 1) pa pomeni, da vaše znanje ne ustreza niti minimalnim kriterijem.

Z »opravil« ali »ni opravil« se ocenjuje Prak-tiˇcno usposabljanje in Strokovno prakso v orga-nizaciji, ki je sestavina študijskega programa.

Šolnina in prispevki za študij

Višino šolnine in prispevkov za študijsko leto 2005/2006 je potrdil Upravni odbor FM 20. ju-nija 2005. Pozitivno mnenje k predlogu šolnin in prispevkov je podal tudi Študentski svet FM.

Cenik je usklajen s cenikom Univerze na Primor-skem, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze na Primorskem. Šolnina in prispevki za študij so do-loˇceni v skladu s Pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (Uradni list RS, št.

40/94 in 45/98).

Študenti rednega študija na dodiplomskih štu-dijskih programih ne plaˇcujejo šolnine, saj se študij financira iz proraˇcunskih sredstev, plaˇcajo

pa prispevek ob vpisu in druge prispevke za štu-dij.

Šolnino za študij plaˇcujejo študenti, vpisani v podiplomske študijske programe, študenti dodi-plomskih študijskih programov Management, ki študirate izredno, ter slušatelji študijskih progra-mov za izpopolnjevanje. S šolnino pokrijete stro-ške izvedbe predvidenega študijskega programa (predavanja in vaje ter tri pristope k izpitu za vsak predmet).

Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management (2001) – izredni štu-dij. V študijskem letu 2005/2006 izvajamo 2.

in 3. letnik študijskega programa Management (2001). Šolnina za vsak letnik študija znaša po 460.000 SIT. Ker izrednega študija ne izvajamo po letnikih, ampak po ciklusih, študent vsako leto plaˇca delež šolnine, ki je sorazmeren deležu študijskega programa, ki ga tisto leto posluša.

Letni znesek šolnine je mogoˇce plaˇcati v treh obrokih (prvi obrok oktobra, drugi obrok febru-arja in tretji obrok maja).

Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management (2005) in dodiplomski visokošolski univerzitetni študijski program Ma-nagament (2005) – izredni študij. Šolnina za letnik študija znaša 460.000 SIT. Letni znesek šolnine je mogoˇce plaˇcati v treh obrokih (prvi obrok oktobra, drugi obrok februarja in tretji obrok maja). Kandidat plaˇca morebitno opra-vljanje diferencialnih izpitov glede na število KT, ki jih posamezni predmet ima.

Podiplomski specialistiˇcni študijski program Management v izobraževanju. Šolnina znaša 590.000 SIT. Plaˇcati jo je mogoˇce v štirih obro-kih (prvi obrok ob vpisu, drugi obrok januarja, tretji obrok aprila in ˇcetrti obrok julija).

Prispevki za študij

Vrsta prispevka Znesek v SIT

Prispevki ob vpisu 20.000,00

Cetrto in naslednja opravljanja izpitaˇ 5.000,00

Cetrto in naslednja opravljanja izpita z zagovorom pred komisijoˇ 10.000,00

Prijava na izpit za študente brez statusa 10.000,00

Vloga za priznavanje oz. uveljavljanje izpitov, opravljenih na drugih visokošolskih zavodih 5.000,00

Priznavanje oz. uveljavljanje strokovne prakse 10.000,00

Vloga za vpis po Merilih za prehode med študijskimi programi FM 5.000,00 Vloga za vpis po Merilih za prehode med drugimi študijskimi programi 15.000,00 Diferencialni in drugi predmet/izpit – dodiplomski študijski program* do 89.100,00 Diferencialni in drugi predmet/izpit – podiplomski študijski program* do 127.200,00 Sklep o doloˇcitvi pogojev za nadaljevanje študija po prekinitvi za veˇc kot dve leti 12.000,00

Dvojnik diplome 10.000,00

Dvojnik priloge k diplomi 17.000,00

Dvojnik študentske izkaznice 2.000,00

Izdaja mnenja o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova 35.000,00 Prispevek za diplomiranje na programih Management (1996 in 2001) 63.000 Prispevek za diplomiranje na vzporednem študiju na MMU (faza C) 100.000,00 Opombe:* Višina zneska posameznega predmeta je sorazmerna s številom kreditnih toˇck. Vrednost KT na do-diplomskem študijskem programu je 9.900,00 SIT, na podo-diplomskem študijskem programu pa 10.600,00 SIT.

Študentom FM, ki predmete opravljajo izven programa oz. diferencialne predmete ali predpisane manjkajoˇce pred-mete pri prehodu v nove študijske programe, ter kandidatom za vpis v podiplomski študijski program UP FM, ki morajo diferencialne predmete opraviti pred vpisom, se prizna 50 % popust.

Podiplomski specialistiˇcni študijski program Management. Šolnina znaša 590.000 SIT. Pla-ˇ

cati jo je mogoˇce v štirih obrokih (prvi obrok ob vpisu, drugi obrok januarja, tretji obrok aprila in ˇ

cetrti obrok julija).

Podiplomski magistrski in doktorski študijski program Management. Šolnina za vsak letnik študija znaša po 590.000 SIT. Vsako leto jo je mogoˇce plaˇcati v štirih enakih obrokih (prvi obrok ob vpisu, drugi obrok januarja, tretji obrok aprila in ˇcetrti obrok julija). V primeru sofinan-ciranja MVŠZT bo šolnina za prvi letnik študija ustrezno zmanjšana.

Vraˇcilo in zmanjšanje šolnine. V primeru izpisa (na podlagi pisne vloge študenta) se še nezapadli del šolnine študentu odpiše. Že vplaˇcane šolnine FM ne vraˇca. FM ne priznava zmanjšanja šolnine v primeru priznanja oziroma uveljavljanja izpita na podlagi pozitivno rešene vloge za priznavanje oziroma uveljavljanje študijskih obveznosti.

Prispevki za študij. Na podlagi 3. ˇclena Pravil-nika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu FM se za dodiplomski redni in izredni ter podiplomski študij zaraˇcunavajo tudi prispevki za študij.

Študentski informacijski sistem

Študentski informacijski sistem (ŠIS) je del infor-macijskega sistema šole (VIS). Z njim študentje:

•poslujete s šolo preko Interneta ter

•prejemajo obvestila prek SMS sporoˇcil in e-pošte.

Za dostop do ŠIS-a prejmete:

•uporabniško ime,

•geslo in

•natanˇcna navodila (dostopna tudi na spletni strani šole).

Dostop do vseh vsebin v ŠIS-u je omogoˇcen le v ˇcasu študija, po diplomi pa le do foruma in gradiv na spletu.

ŠIS vam omogoˇca:

•prijavo na izpit in odjavo od izpita,

•pregled odprtih prijavnic,

•pregled izpitnih rokov,

•pregled izpitnih rezultatov in že opravljenih izpitnih obveznosti,

•opravljanje spletnega izpita/kolokvija,

•naroˇcanje dokumentov,

•pregled finanˇcnih obveznosti do fakultete,

•vpis v letnik študija,

•pregled urnika,

•pregled obvestil profesorjev,

•pregled študijskih gradiv,

•oddajanje prošenj,

•izpolnjevanje anket in

•uporabo študentskega foruma.

Študenti se ob vpisu lahko odloˇcate za pre-jemanje obvestil in rezultatov izpitov tudi prek SMS sporoˇcil. Svetujemo vam, da se za te sto-ritve odloˇcite, saj boste tako seznanjeni z najno-vejšimi informacijami, kot so spremembe urnika, datumi izpitnega roka, rezultati izpitov itd. Vsa obvestila so vam seveda na razpolago tudi na spletnih straneh šole.

Vkljuˇcevanje študentov v odloˇcanje Študentje ste v odloˇcanje na fakulteti in na uni-verzi vkljuˇceni preko svojih društev in predstavni-kov v organih in komisijah fakultete in univerze.

Študentski svet

Sedež:Cankarjeva 5, 6000 Koper E-pošta:stud.svet@stud.fm-kp.si Spletna stran:www.fm-kp.si/

stud_svet/index.html

Študentski svet FM (ŠS) je organ fakultete, ki zastopa vse študente FM in je posrednik ter vez med študenti in fakulteto.

Najpomembnejša naloga ŠS je zastopanje in-teresov študentov v vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. ŠS šteje de-vet študentov, tako da imajo v študentskem sde-vetu predstavnike študenti vsakega letnika dodiplom-skega študijdodiplom-skega programa (redni študij), štu-denti dodiplomskega študijskega programa (izre-dni študij) in podiplomski študenti.

Kako postati ˇclan študentskega sveta? Predstav-niki študentov so izvoljeni na volitvah, ki se izve-dejo praviloma v oktobru za tekoˇce študijsko leto.

Mandat traja eno leto.

Študentske interese zastopajo tudi predstavniki študentov v organih in komisijah fakultete, in si-cer:

•dva predstavnika v senatu,

•en predstavnik v komisiji za študentske za-deve,

•en predstavnik v komisiji za kakovost,

•študenti pa sodelujejo tudi pri delu akadem-skega zbora in predstavljajo petino ˇclanov.

Ankete – skrb za kakovost

Na FM vsako leto izvedemo anketo med študenti (izpolnjujejo jo prek Interneta – ŠIS-a) in zapo-slenimi, obˇcasno pa tudi med diplomanti FM in

zaposlovalci. Zanima nas predvsem mnenje o ka-kovosti izvedbe študijskih programov, uporabno-sti pridobljenih znanj, organiziranouporabno-sti študija in pogojih dela na FM na splošno in po posameznih uˇciteljih oz. predmetih. Z anketami pridobimo in-formacije o našem delu. Na podlagi pridobljenih podatkov vsako leto pripravimo ustrezne analize, ki jih obravnavajo senat, akademski zbor, viso-košolski uˇcitelji in sodelavci ter zaposleni v stro-kovnih službah. Analize vsem zaposlenim pred-stavljajo osnovo za nenehno uvajanje izboljšav, tako na ravni posameznika kot tudi fakultete kot celote. Analize anket posredujemo tudi študent-skemu svetu.

Študijska literatura

Obvezna študijska literatura je navedena v štu-dijskem vodniku, s priporoˇcljivo študijsko litera-turo pa vas seznani visokošolski uˇcitelj na prvih predavanjih. Obvezno študijsko literaturo morate prebrati in preštudirati, saj se preverja na izpitih.

ˇCe pa želite pridobljeno znanje še nadgraditi in dobiti boljšo oceno, pa vzemite v roke tudi pripo-roˇcljivo študijsko literaturo.

Študijsko literaturo:

•lahko kupite v založbi FM (ˇce jo je založba FM izdala),

•lahko pa si jo tudi izposodite v knjižnici FM in v ostalih knjižnicah.

Založba FM

Telefon:05 610 2022 E-pošta:zalozba@fm-kp.si

Fakulteta za management ima lastno založbo, ki izdaja tudi uˇcbenike, gradiva za vaje in drugo študijsko literaturo. Vsi študenti FM so tudi ˇclani knjižnega kluba Management in lahko kupujejo publikacije založbe FM po zelo ugodnih klubskih cenah, ki so 40–60 % nižje od obiˇcajnih.

Na sedežu šole je študijska literatura naprodaj skozi vse leto, kupite jo lahko v pisarni društva ŠTORM (3. nadstropje). V drugih študijskih sre-dišˇcih je literatura naprodaj le v ˇcasu izvajanja posameznega predmeta.

Študijsko literaturo vam lahko pošljemo tudi na dom, naroˇcila sprejemamo po telefonu in e-pošti.

Knjižnica FM

Telefon:05 610 20 05 E-pošta:izposoja@fm-kp.si

Knjižnica je odprta od ponedeljka do ˇcetrtka med 8.00 in 18.30, v petek med 8.00 in 18.30 ter v soboto med 8.00 in 12.00.

V knjižnici FM je na voljo približno 13.000 knjig in 160 revij (od tega 77 tujih) s podro-ˇ

cja študijskih programov FM. Na razpolago so vam tudi raˇcunalniki z dostopom do Interneta ter mesta za študij in prebiranje serijskih publikacij.

Poleg tega imate možnost dostopa do baz podat-kov, prek katerih lahko dobite ˇclanke iz domaˇcih in tujih revij.

Obštudijske dejavnosti

ˇCas študija ne pomeni le obiskovanja predavanj, vaj, študiranja literature, zapiskov itd. Študij-ska leta so najlepša leta in so namenjena tudi spoznavanju novih prijateljev, pridobivanju novih spretnosti in vešˇcin, ˇclanstvu v raznih društvih itd. Da študij ne bi bil preveˇc »dolgoˇcasen«, po-skrbijo razne študentske organizacije in klubi. Za študente FM sta pomembna predvsem ŠTORM in ŠOUP.

Društvo študentov Fakultete za management Koper – ŠTORM

Sedež:Cankarjeva 5, 6000 Koper E-pošta:storm@fm-kp.si

Spletna stran:www.drustvo-storm.si

Društvo ŠTORM je v šestih letih delovanja po-stalo zagotovo eno bolje organiziranih in delu-joˇcih društev študentov na Obali. Najpomemb-nejše dejavnosti društva so:

•organiziranje razliˇcnih športnih aktivnosti,

•organiziranje razliˇcnih oblik izobraževanja (teˇcaji tujih jezikov, likovne delavnice ipd.),

•organiziranje potopisnih predavanj, filmskih veˇcerov, kulturnih prireditev,

•organiziranje brucovanj, spoznavnih veˇ ce-rov, akademskega plesa, športnega in dru-žabnega sreˇcanja FM (3. junij 2006) ipd.

Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP)

Sedež:Titov trg 4, 6000 Koper E-pošta:info@soup.si Spletna stran:www.soup.si

ŠOUP je stanovska skupnost študentov pri-morske univerze. Skrbi za izvajanje interesnih in obštudijskih dejavnosti ter vodi študentsko poli-tiko na podroˇcju kulture, športa, turizma, izobra-ževanja ter socialnega in ekonomskega položaja študentov.