Predstojnica študijskega programa:
doc. dr. Nada Trunk Širca Cilji študijskega programa
Študijski program daje splošna znanja s podroˇcja managementa (vodenje, upravljanje, ravnanje z ljudmi, odnos z okoljem, vodenje in upravljanje materialnih virov in drugo), ki so potrebna za vo-denje izobraževalnih organizacij, hkrati pa štu-denta usposobi za boljši vpogled v dinamiko or-ganizacije. Diplomanti so usposobljeni za delo na podroˇcju izobraževanja in za prevzemanje vod-stvenih funkcij v izobraževalnih organizacijah.
Cilji študijskega programa so:
•pridobiti znanja s podroˇcja splošnega ma-nagementa in spoznati posebnosti manage-menta v izobraževanju,
•prenesti teoretiˇcna spoznanja v prakso,
•povezati teorijo in prakso uvajanja in obvla-dovanja sprememb,
•razumeti politiˇcno, socialno, ekonomsko in tehnološko okolje, v katerem delujejo vzgojno-izobraževalne ustanove v Sloveniji in tujini,
•uˇcinkovito naˇcrtovati osebni in strokovni ra-zvoj ter rara-zvoj organizacije in
•razumeti in znati uporabljati ustrezne me-tode raziskovanja na podroˇcju manage-menta v izobraževanju.
Diplomanti:
•so usposobljeni za delo na podroˇcju izobra-ževanja in za prevzemanje vodstvenih funk-cij v izobraževalnih organizafunk-cijah,
•se lahko skladno z merili za prehode vpišejo v 2. letnik magistrskega študijskega pro-grama Management.
Trajanje in izvedba študijskega programa
Študij traja 1 leto (60 KT), izvajamo pa ga v dveh študijskih središˇcih:
•v Kopru (50 % predavanj bo izvedenih v Škofji Loki oz. na Brdu pri Kranju) in
•v Celju (50 % predavanj v Mariboru).
Vpisni pogoji
V študijski program se lahko vpiše kdor:
•ima visokošolsko izobrazbo,
•ima povpreˇcno oceno dodiplomskega štu-dija najmanj 7,5 ali ima vidne uspehe pri razvojnem in inovacijskem delu na podroˇcju vzgoje in izobraževanja,
•ima vsaj dve leti delovnih izkušenj na po-droˇcju vzgoje in izobraževanja,
•obvlada enega od svetovnih jezikov (zaže-leno je znanje angleškega jezika).
Dokonˇcanje študija in strokovni naslov Obveznosti študenta pri vsakem predmetu so ak-tivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, semi-narska naloga z zagovorom in pisni in/ali ustni iz-pit. Po uspešno opravljenih obveznostih pri vseh predmetih zbere študent 60 KT in si pridobi stro-kovni naslov specialist managementa v izobraže-vanju.
Predmetnik
Predmetnik vsebuje štiri obvezne predmete, se-minar Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil ter 11 izbirnih predmetov, med katerimi študent izbere štiri (preglednici na straneh 66–
67). FM vsako leto razpiše vsaj 6 izbirnih pred-metov.
Izbirnost v okviru magistrskega študijskega pro-grama Management – usmeritev management v izobraževanju. Po sklepu senata FM lahko študentje namesto obveznega predmeta 10-004 Ekonomika organizacije (management virov) iz-berejo predmet 40-043 Ekonomika izobraževa-nja iz magistrskega študijskega programa Mana-gement. Prav tako si lahko tudi izbirne predmete izberejo med predmeti magistrskega študijskega programa Management, ki so predstavljeni v pre-glednici na str. 89. Ker so ti obsežnejši, lahko štiri predmete nadomestijo s tremi.
Opisi predmetov Opisi predmetov vsebujejo:
•namen in vsebino predmeta,
•obvezno študijsko literaturo (s priporoˇcljivo študijsko literaturo seznani nosilec pred-meta na prvih predavanjih), oznaˇcena je z znakom , in
•naˇcin preverjanja in ocenjevanja znanja (pri nekaterih predmetih so dodani tudi deleži,
ki jih posamezen naˇcin predstavlja), ki je oznaˇcen z znakom .
Obvezni predmeti
Seminar Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil
pred. mag. Doris Gomezelj Omerzel V okviru seminarja se študenti seznanijo z upo-rabo javno dostopnih baz podatkov (poštena raba internetnih virov, iskanje študijskih gra-div, iskanje in uporaba statistiˇcnih in poslovnih podatkov), z znanstvenim aparatom (prevzema-nje in dokumentira(prevzema-nje v strokovnih besedilih, urejanje in oblikovanje besedila, jezikovni vidik strokovnega pisanja) ter s pisanjem zahtevnejših strokovnih besedil.
Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe.
2005.Raziskovanje v managementu. Ko-per: Fakulteta za management.
Kobeja, B. 2001.Priroˇcnik za pisce strokov-nih besedil: znanstveni aparat.Koper: Vi-soka šola za management.
Tratnik, M. 2002.Osnove raziskovanja v ma-nagementu.Koper: Visoka šola za manage-ment.
Avison, D. E., in G. Fitzgerald. 2003. In-formation systems development: metho-dlogies, techniques and tools. London:
McGraw-Hill.
Krajši pisni izdelki, seminarska oz. projektna naloga, aktivno sodelovanje.
10-001 Razsežnosti managementa in managerski procesi izr. prof. dr. Mitja I. Tavˇcar
Predmet je zasnovan na konceptu dvojnosti or-ganizacije kot instrumenta za doseganje ciljev in interesne združbe udeležencev ter izhaja iz vloge in delovanja managementa kot kljuˇcnega dejavnika uspešnosti organizacije. Temeljna na-loga managementa je obvladovanje kompleksno-sti organizacije z naˇcrtovanjem, organiziranjem, vodenjem in nadziranjem delovanja sodelavcev.
To nalogo obravnava v okviru kulture organizacije in njenega spreminjajoˇcega se okolja ter z vidika etiˇcnosti odloˇcanja in moralnosti delovanja ma-nagerjev. Spoznanja teorije o managementu pre-naša zlasti na podroˇcje nepridobitnih organizacij in organizacij s podroˇcja vzgoje in izobraževanja.
Predmet usposobi študenta za kritiˇcno presoja-nje svojega delovanja in delovanja organizacije,
kjer delajo in išˇcejo naˇcine za izboljšanje obsto-jeˇce prakse. Predmet postavlja osnove za poe-noteno razumevanje temeljnih oziroma obveznih predmetov študijskega programa.
Everard, B., in G. Morris. 1996.Uspešno vo-denje. Ljubljana: Zavod Republike Slove-nije za šolstvo.
Fullan, M. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli.Ljubljana: Zavod Republike Slo-venije za šolstvo.
Možina, S., ur. 1994. Management. Rado-vljica: Didakta.
Stoll, L., in D. Fink. 1996. Changing our schools.Buckingham in Bristol: Open Uni-versity Press.
Tavˇcar, M. I.. 2005. Strateški management nepridobitnih organizacij.Koper: Fakulteta za management.
Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelki študenta (razmišljanje o profilu managerja, analiza lastnega uˇcnega stila, naˇcrt za izboljšanje obvladovanja ˇcasa, razmišljanje o obvladovanju stresa, naˇcrt za prihodnost, analiza naˇcrtovanja šole/doma/vrtca, analiza odloˇcanja, analiza evalviranja dela/šole/vrtca), pisni izpit.
10-002 Teorija organizacij in odnosi z okoljem doc. dr. Andrej Koren
V uvodnem delu predmeta je poudarek na od-nosu med organizacijo in okoljem. Pri tem sta posebej opredeljena makrookolje in lokalno oko-lje in njune znaˇcilnosti. Samostojna tema je pre-poznavanje okolja in odziv organizacij na spre-membe v njem. Drugi del je namenjen obravnavi organizacijskih teorij in modelov s poudarkom na teorijah, ki obravnavajo vzgojno-izobraževalne organizacije. Posebej so predstavljeni kulturni modeli, znaˇcilni za šole. Študenti spoznajo pred-nosti in omejitve teorij in jih primerjajo s svo-jimi organizacijami. Obravnavane so tudi te-oretiˇcne osnove pojma organizacijske kulture v posameznih teorijah in aplikacija v vzgojno-izobraževalne organizacije. Posebno poglavje je namenjeno šolskim sistemom in avtonomiji.
Bush, T. 2002.Theories of educational ma-nagement.London: Chapman.
Fullan, M., in A. Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Handy, C. 1990.Understanding schools as organizations.London: Penguin books.
Predmetnik specialistiˇcnega študijskega programa Management v izobraževanju
Št. Predmet KT Ure Kraj izvedbe
10-001 Razsežnosti managementa in managerski procesi 8 24 KP, CE
10-002 Teorija organizacij in odnosi z okoljem 8 24 KP, CE
10-003 Ravnanje z ljudmi (management ˇcloveških virov) 8 24 KP, CE 10-004 Ekonomika organizacije (management virov)* 8 24 KP, CE
10-XXX Izbirni predmet 1 7 24
10-XXX Izbirni predmet 2 7 24
10-XXX Izbirni predmet 3 7 24
10-XXX Izbirni predmet 4 7 24
Seminar Osnove raziskovanja in pisanje strokovnih besedil — 8 KP, CE Opombe:* Po sklepu senata lahko študenti namesto tega predmeta izberejo tudi predmet 40-043 Ekonomika izobraževanja.
Koren, A. 1999.Ravnatelj med osamo in so-delovanjem.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Koren, A., in J. Erˇculj. 2004. Vloga ravnate-lja v procesu globalizacije v izobraževanju.
Vzgoja in izobraževanje35 (1): 65–69.
Mintzberg, H. 1993.Structure in fives: de-signing effective organizations.Englewood cliffs, NY: Prentice-Hall.
Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj in vaj, pisni izdelki študenta, seminarska naloga in/ali pisni izpit.
10-003 Ravnanje z ljudmi (management ˇ
cloveških virov) doc. dr. Justina Erˇculj
Študenti se seznanijo s konceptom ravnanja z lju-dmi pri delu in spoznajo pomensko razliko med razliˇcnimi izrazi. Osredotoˇcijo se na ravnanje z ljudmi v vzgojno izobraževalnih organizacijah ter na posebnosti, ki jih je pri tem potrebno upo-števati. Seznanijo se z organizacijskim projekti-ranjem (organisational design) ter presodijo, ali ta v njihovi organizaciji spodbuja ali zavira uspe-šno delo posameznikov in organizacije. Spoznajo teorije motivacije in jih povežejo z dejavniki de-lovnega zadovoljstva in uspešnosti pri delu. S pomoˇcjo razliˇcnih modelov presodijo vodenje v svoji organizaciji in presojo povežejo s temeljnimi teorijami vodenja vzgojno izobraževalnih organi-zacij. Ugotavljajo prednosti in slabosti timskega dela ter možnosti za njegov razvoj v šolah, vrtcih, domovih.
Bush, T., in L. Bell. 2002.The principles and practice of educational management. Lon-don: Sage.
Bush, T., in D. Middlewood. 2005.Leading
and managing people in education. Lon-don: Chapman.
Lipiˇcnik, B., in D. Mežnar. 1998.Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Aktivno sodelovanje (20 %), seminarska na-loga (60 %) in ustni izpit (20 %).
10-004 Ekonomika organizacije (management virov) prof. dr. Dane Melavc
Predmet je namenjen pridobivanju temeljnih znanj s podroˇcja ekonomike in slovenskega kon-cepta financiranja izobraževalnega sistema ter posamezne izobraževalne institucije. Študentke in študenti morajo pridobiti znanja o osnovnih gospodarskih znaˇcilnostih organizacije, vrstah in obsegu naložb v osnovna in obratna sred-stva, o naložbenih izraˇcunih, teoriji stroškov, prouˇcevanju in oblikovanju prodajnih cen in ugotavljanju ter izkazovanju poslovnih izidov, prouˇcevanju poslovno-izidnega toka, finanˇcnega toka in finanˇcnega izida ter o kazalnikih in ka-zalcih uˇcinkovitosti in uspešnosti organizacije.
Spoznati in obvladati morajo znanja o temelj-nem konceptu upravljanja z viri, naˇcrtovanje in pripravo proraˇcunov ter kontrolno funkcija v or-ganizaciji, s poudarkom na naˇcinu delovanja vzgojno-izobraževalnih organizacij, sistem finan-ciranja izobraževanja v Sloveniji, z opredelitvijo znaˇcilnosti centraliziranega in decentraliziranega izobraževalnega sistema. S praktiˇcnimi primeri bo pojasnjen naˇcin predraˇcunavanja stroškov za programe, vkljuˇcene v poslovni naˇcrt šole. Ob tem bodo študenti tudi seznanjeni z naˇceli refor-miranja javnih financ v Sloveniji ter v tem okviru z naˇcinom merjenja dosežkov.
Predmetnik specialistiˇcnega študijskega programa Management v izobraževanju – izbirni predmeti
Št. Predmet KT Ure Kraj izvedbe
10-005 Komuniciranje v pedagoški praksi 7 24 —
10-006 Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov 7 24 CE
10-007 Management v razredu 7 24 —
10-008 Vodenje (management) kurikuluma 7 24 —
10-009 Obvladovanje (zagotavljanje) kakovosti 7 24 CE
10-010 Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev 7 24 KP 10-011 Spremljanje in usmerjanje uˇciteljevega dela 7 24 KP 10-012 Menjalna razmerja (trženje vzgojno-izobraževalnih zavodov) 7 24 KP 10-013 Izboljševanje uˇcinkovitosti in uspešnosti delovanja
vzgojno-izobraževalnih zavodov
7 24 —
10-014 Evalvacija vzgojno izobraževalnih zavodov* 7 24 KP, CE
10-015 Strateški management in management sprememb 7 24 —
Študent izbere štiri predmete. Predavanja v polnem obsegu bodo izvedena za izbirne predmete, za katere se bo odloˇcilo vsaj 20 študentov. ˇCe se bo za predavanja odloˇcilo od 7 do 19 študentov, bodo predavanja izvedena v poloviˇcnem obsegu (50 % ur), ˇce pa bo predmet izbralo manj kot 7 študentov, predmeta ne bomo izvajali.
Po sklepu senata študenti lahko izbirajo tudi med izbirnimi predmeti magistrskega študijskega programa Manage-ment, oznaˇcenimi s ˇcrko H (glej preglednico na str. 89). Opombe:* predmet bo izveden v e-obliki.
Melavc, D. 2003.Gospodarjenje.Koper: Fa-kulteta za management.
Blandford, S. 1997.Resource management in schools.London: Pitman. [Ali:]
Hywel, T., in J. Martin. 1996.Managing re-sources for school improvement. London in New York: Routledge.
Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga (3500 besed).
Izbirni predmeti
10-006 Vodenje vzgojno-izobraževalnih zavodov
doc. dr. Andrej Koren
Predmet je namenjen spoznavanju teoretiˇcnih in praktiˇcnih vidikov vodenja organizacij ter speci-fiˇcnosti vodenja vzgojno izobraževalnih organiza-cij. Študenti se seznanijo z opredelitvami vode-nja in vodje. Spoznajo razliˇcne teorije, koncepte in pristope k vodenju vzgojno-izobraževalnih or-ganizacij ter ugotavljajo njihovo uporabnost v praksi. Sooˇcijo se s problematiko razmejeva-nja managementa in voderazmejeva-nja. Spoznajo zna-ˇ
cilnosti transformacijskega in transakcijskega vodenja ter skozi to perspektivo analizirajo vo-denje v vzgojno-izobraževalnih organizacijah.
Obravnavajo pristope k uˇcinkovitemu vodenju in vlogo žensk v vodenju oziroma žensko vodenje.
Spoznajo znaˇcilne pristope k vodenju vzgojno-izobraževalnih organizacij, vlogo vrednot v
vode-nju ter etiˇcnost vodenja.
Anderson, L., N. Bennett, ur. 2003. Deve-loping educational leadership: using evi-dence for policy and practice. London:
Paul Chapman.
Burello, L. C. 2005.School leaders building capacity from within.Thousand Oaks, CA:
Corwin Press.
Fullan, M. 2005. Leadership & sustainabi-lity: system thinkers in action. Thousand Oaks, CA: Corwin Press.
Koren, A. 1999.Ravnatelj med osamo in so-delovanjem.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga (3500 besed).
10-009 Obvladovanje (zagotavljanje) kakovosti
doc. dr. Nada Trunk Širca
Študentje se pri predmetu seznanijo z osnovami in razliˇcnimi koncepti kakovosti. Usposobijo se za uvajanje razliˇcnih pristopov vodenja kakovo-sti ter uvajanja nenehnih izboljšav v lastni orga-nizaciji, kot tudi za sodelovanje pri oblikovanju konceptov na nacionalnem nivoju. Poudarek bo predvsem na metodah spremljanja, ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izobraževalnih stori-tev. Kritiˇcna presoja predpisovanja mednarodnih standardov, vodil in usmeritev ter njihova speci-fiˇcna aplikacija v slovenskih razmerah.
Razvoj kakovosti; vidik doseganja ciljev in ure-janja procesov v organizaciji Sistemi kakovo-sti v mednarodnem kontekstu ter v slovenskem izobraževalnem prostoru Implementacija siste-mov kakovosti v organizacijah in vodenje kako-vosti Spremljanje, ugotavljanje in zagotavlja-nje kakovosti izobraževalnih zavodov in storitev
Analiza primerov
Brennan, J. L., in T. Shah. 2000. Mana-ging quality in higher education: an in-ternational perspective on institutional as-sessment and change.Buckingham: Open University Press.
Brighouse, T., in D. Woods. 1999. How to improve your school.London: Falmer.
Dolinšek S., D. Žargi, F. Piskar, M. Kiauta, N.
Trunk Širca, in A. Faganel. 2005. Manage-ment kakovosti: študijska gradiva.Koper:
Fakulteta za management.
Erˇculj, J., in N. Trunk Širca. 2000.S sodelo-vanjem do kakovosti: mreže uˇceˇcih se šol.
Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Sallis, E. 2001.Total quality management in education.New York: Kogan Page.
Štrajn, D., ur. 2000. Evalvacija. Ljubljana:
Pedagoški inštitut.
Trnavˇceviˇc, A., ur. 2000.Raznolikost kako-vosti.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Aktivno sodelovanje in trije krajši pisni izdelki (20 %), kolokvij (20 %), daljši pisni izdelek: se-minarska naloga (obseg 30.000 znakov) z zago-vorom (60 %)
10-010 Profesionalni (poklicni) razvoj pedagoških delavcev doc. dr. Marjana Merkaˇc Skok Študenti spoznajo razliˇcne modele razvoja zapo-slenih in ugotavljajo prednosti posameznih mo-delov za vzgojo in izobraževanje. Analizirajo po-vezavo med razvojem zaposlenih in ravnanjem z ljudmi, s posebnim poudarkom na delu z ljudmi v vzgoji in izobraževanju. Spoznajo teorijo ra-zvoja zaposlenih v razliˇcnih drugih okoljih. Skozi prizmo refleksije in evalvacije (tudi lastne) prakse spoznavajo proces razvoja zaposlenih ter procese ugotavljanja potreb posameznikov in celotne or-ganizacije. Sestavni del modula je tudi obvlado-vanje osnov raziskovanja ter spremljanje in eval-viranje razvoja zaposlenih.
Bridges, D., in T. Kerry. 1993.Developing te-achers professionally.London in New York:
Routledge.
Díaz-Maggioli, G. 2004. Teacher-centered professional development.Alexandria, VA:
Association for Supervision and Curriculum Development.
Merkaˇc Skok, M. 2005. Osnove manage-menta zaposlenih.Koper: Fakulteta za ma-nagement.
Možina, S., ur. 1994. Management. Rado-vljica: Didakta.
O’Sullivan, F., K. Jones in K. Reid. 1988.
Staff development in secondary schools.
London: Hodder in Stoughton.
Peˇcek, P. in A. Trnavˇceviˇc. 2000.Raznolikost kakovosti.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Reeves, D. B. 2004. Accountability for le-arning: how teachers and school leaders can take charge.Alexandria, VA: Associa-tion for Supervision and Curriculum Deve-lopment.
Seifert, R. 1996.Human resource manage-ment in schools.London: Pitman.
Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelek, seminarska naloga in/ali pisni izpit.
10-011 Spremljanje in usmerjanje uˇciteljevega dela
doc. dr. Justina Erˇculj
Temeljni cilj predmeta je sooˇcanje razliˇcnih te-oretiˇcnih pristopov in praktiˇcnih modelov spre-mljanja in usmerjanja uˇciteljevega dela v konte-kstu razvijanja uˇciteljevega profesionalizma. Štu-dentje spoznajo koncept spremljanja dela zapo-slenih, posebej v vzgojno-izobraževalnih orga-nizacijah, ter prednosti in slabosti modelov, ki jih ponekod prenašajo iz industrije v izobraže-vanje. Ob osrednji temi – uˇciteljevem profesio-nalizmu – iz vidika sprememb in sodobnih poj-movanj uˇcenja in pouˇcevanja poglobijo koncept profesionalizma v izobraževanju ter razumeva-nje spodbud in ovir za razumeva-njegov razvoj. Poudar-jena je ravnateljeva vloga pri strokovnem in oseb-nostnem razvoju uˇciteljev, posebej s hospitaci-jami. Ob tem študentje vzpostavijo kritiˇcen od-nos do opazovanja pouka, spoznajo naˇcela obli-kovanja razvojne povratne informacije in naˇ crto-vanja stalnega strokovnega spopolnjecrto-vanja uˇ cite-ljev, vkljuˇcno s sodelovanjem v mrežnih in akcij-sko naravnanih projektih.
Day, C. 1999.Developing teachers: the chal-lenges of lifelong learning. London: Fal-mer.
Erˇculj, J. 2005. Uˇciteljev profesionalizem. V Mreže 2: v uˇcence usmerjeno prouˇ ceva-nje.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Marentiˇc Požarnik, B. 2003.Psihologija uˇ ce-nja in pouka.Ljubljana: DZS.
Middlewood, D. in C. Cardno. 2001. Mana-ging teacher appraisal and performance.
London: RoutledgeFalmer.
Aktivno sodelovanje (20 %), seminarska na-loga (60 %), ustni izpit (20 %).
10-012 Menjalna razmerja (trženje vzgojno-izobraževalnih zavodov) doc. dr. Anita Trnavˇceviˇc
Predmet zajema vsebine marketinga in marketi-zacije zavodov s podroˇcja vzgoje in izobraževa-nja, pri ˇcemer upošteva posebnosti in možnosti trženja v izobraževanju ter trženja izobraževanja in izobraževalnih organizacij. Tako študent spo-zna pojem marketizacije v javnem šolstvu in mar-ketinga, opredelitev izobraževanja kot storitve in iz tega izhajajoˇce omejitve in možnosti marke-tinga. Prav tako spozna tržni krog, pomen po-sameznih elementov tržnega kroga ter sponzor-stvo in donatorsponzor-stvo v šolstvu. Poznavanje zakon-ske podlage omogoˇca študentu prepoznavanje in kreiranje novih možnosti v njegovi/njeni marke-tinški praksi.
Devetak, G. 2000.Evropski marketing stori-tev.Kranj: Moderna organizacija.
Kenway, J., in L. Fitzclarence. 1998. Institu-tions with designs: consuming school chil-dren.Journal of Education Policy13 (6):
661–677.
Snoj, B. in V. Gabrijan. 2000.Zbrano gra-divo pri predmetu osnove marketinga. 2 zvezka. Maribor: Ekonomsko-poslovna fa-kulteta.
Trnavˇceviˇc, A., in R. Zupanc Grom. 2000.
Marketing v izobraževanju.Ljubljana: Šola za ravnatelje.
Aktivno sodelovanje v izvajanju predavanj in vaj, krajši pisni izdelki, seminarska naloga (3500 besed).
10-014 Evalvacija vzgojno-izobraževalnih zavodov
doc. dr. Nada Trunk Širca
Namen predmeta je opredeliti vlogo in pomen evalvacije v procesu naˇcrtovanja in jo povezati z razliˇcnimi pristopi h kakovosti v izobraževa-nju. Predmet bo bolj kot v pridobivanje
poglo-bljenih teoretiˇcnih znanj s podroˇcij kakovosti, na-ˇcrtovanja in evalvacije usmerjen v pridobivanje spretnosti za izvedbo evalvacije. Pridobljena zna-nja bodo študentom pomagala pri pripravi in iz-vedbi »mini« evalvacije enega od podroˇcij šol-skega dela, ki ga bodo sami izbrali. Za zbiranje podatkov bodo študenti razvili lastne instrumen-tarije ali uporabili že obstojeˇce. Do zakljuˇcka iz-vedbe predmeta bodo s pomoˇcjo mentorja pri-pravili evalvacijsko poroˇcilo.
Opredelitev in razvoj kakovosti, presoja kako-vosti, povezovanje sistemov kakokako-vosti, kakovost vzgoji in izobraževanju Naˇcrtovanje in poroˇ ca-nje v šoli/vrtcu Opredelitev evalvacije, evalva-cija na podroˇcju vzgoje in izobraževanje Naˇcrt in izvedba evalvacije Priprava instrumentarijev in zbiranje podatkov Analiza in interpretacija zbranih podatkov, priprava in predstavitev eval-vacijskega poroˇcila
Hopkins, D. 1989.Evaluation for school de-velopment.Bristol: Open University.
Kump, S. 2000. Paradigme, koncepti in me-tode v evalvaciji izobraževanja. V Evalva-cija,ur. D. Štrajn: 13–26. Ljubljana: Peda-goški inštitut
Nevo, David. 2001. School Evaluation: in-ternal or exin-ternal? Studies in educational evaluation27: 95–106.
Trunk Širca, N. 2001. Naˇcrtovanje v šolah.
V Strateški management in management sprememb,avt. Nada Trunk Širca in Mitja I. Tavˇcar. Koper: Visoka šola za manage-ment.
West Burnham, J. 1997. Managing quality in schools: effective strategies for quality-based school improvement. London: Fi-nancial Times in Prentice Hall.
Worthen, R. Blaine, R. Sanders, R. James, in L. J. Fitzpatrick. 2004.Program evalua-tion: alternative approaches and practical gudelines.2. izdaja. New York: Longman.
Aktivno sodelovanje in krajši pisni izdelki (40 %), projektna naloga z zagovorom (60 %)
Vzporedni študij na Manchester Metropolitan University
•Ime programa:Management in Education
•Vrsta programa:podiplomski magistrski študijski program
•Znanstveni naslov:Master of Science
•Predstojnik študijskega programa:
doc. dr. Andrej Koren
Zaradi primerljivosti študijskega programa Management v izobraževanju s študijskim pro-gramom Management in Education ter pogodbe o franšizi med Fakulteto za management, Šolo za ravnatelje in Manchester Metropolitan University smo v letih 1999–2002 vpisovali študente vzpo-redno na oba študijska programa (FM in MMU).
V študijskem letu 2002/2003 smo vpisali zadnjo generacijo po franšizi.
Dokonˇcanje študija. Študij na MMU lahko traja najveˇc pet let. Manchester Metropolitan Univer-sity lahko študentu na prošnjo odobri podaljšanje študija za najveˇc eno leto. Študenti, ki so se pr-viˇc vpisali v študijski program v študijskem letu 2002/2003, morajo študij zakljuˇciti do novem-bra 2008.