Kaj je in kaj ni medvrstniška u č na pomo č

DuBois in Karcher (2005, v Jereb, 2011b) pojmujeta vrstniško pomoč kot vsestransko obliko pomoči vrstnika vrstniku v času šolanja. Splošni izraz za tako obliko pomoči je vrstniško tutorstvo. Vrstniško mentorstvo pa je ožji izraz in zajema razne oblike učne pomoči (Jereb, 2011b).

V Sloveniji je tutorstvo v taki vsestranski obliki najbolj razširjeno v visokem šolstvu (Linasi, 2016), glede na podatke s spleta pa se v razširjeni in ožji obliki (osredotočeno na nudenje učne pomoči) vse bolj širi tudi v osnovne in srednje šole ter v druge vzgojno-izobraževalne ustanove.

Slovenske šole učno pomoč med učenci organizirajo znotraj razreda kot interesno dejavnost oziroma kot eno od oblik prostovoljskega delovanja šolarjev na lastni ali drugi šoli.

20

Vrstniška pomoč sodi v širši sklop sodelovalnega učenja, ki je učinkovita oblika učenja vseh učencev in jih povezuje v medsebojno sodelovanje za dosego skupnih ciljev, ob tem pa ohranja odgovornost vsakega posameznika (Peklaj, 2001; Jereb, 2011b). Znotraj metode sodelovalnega učenja obstaja veliko oblik vrstniške in medvrstniške pomoči, zato so slovenski strokovnjaki v praktične namene poenostavili številna poimenovanja in jih strnili v dve skupini (Jereb, 2011b):

• izraz vrstniško tutorstvo zajema različne oblike sodelovalnega učenja v paru med enako starima učencema;

• izraz vrstniška pomoč pa pomeni različne oblike učenja v skupini enako starih učencev (različne metode sodelovalnega učenja med poukom v dveh oblikah: učenec je ves čas pouka v isti skupini ali pa začasno sodeluje pri eni skupini, potem pri drugi, odvisno od hitrosti usvajanja snovi).

Če učna pomoč oziroma učenje v paru poteka med različno starima učencema, od katerih starejši nastopa v vlogi tutorja, mlajši pa tutoranta, to imenujemo medvrstniško tutorstvo (Scott-Little, 2003, Hall in Stegila, n. d., na http://www.readingrockets.org/; Jereb, 2011b) oziroma medvrstniško učenje ali MUP starejšega učenca mlajšemu.

Vrstniško in medvrstniško tutorstvo v šoli poteka v okviru pouka posameznih predmetov, npr.

pri matematiki, ali izven njega. Je sredstvo doseganja učnega napredka in spodbujevalec socialnega razvoja (http://www.readingrockets.org/).

Vrstniško tutorstvo se prvenstveno uporablja v razredu. Je sistematična, strukturirana, od učencev vodena poučevalna strategija, pri kateri sodelujeta učenec z visokimi ocenami in učenec z nizkimi učnimi dosežki ali dva učenca s primerljivimi šolskimi dosežki (Rohrbeck, Ginsburg-Block, Fantuzzo in Miller, 2003, na http://www.readingrockets.org/). Na vseh ravneh šolanja je najbolj učinkovita v skupinah z različnimi učnimi sposobnostmi, saj vse učence spodbuja k doseganju učnih ciljev na sodelovalni način, obenem pa se izboljšajo odnosi med njimi. Cilj tutorstva med učenci je usposobiti jih za samostojno učenje in spremljanje učnih dosežkov, ob tem pa razvijati pozitivno samopodobo. V duhu inkluzivne šole se lahko v tutorstvo vključi vsak učenec, ne glede na zmožnosti in primanjkljaje (Jereb, 2011b).

Glede na raziskave (Rohrbeck in drugi, 2003, na http://www.readingrockets.org/; Jereb, 2011b) je vrstniško tutorstvo najbolj učinkovito v prvem triletju, pri učencih v urbanih okoljih, pri tistih iz socialno manj spodbudnega okolja, pri učencih manjšin in pri učencih, ki sami nadzirajo tutorsko srečanje. Pedagoškim delavcem omogoča, da bolje izkoristijo čas med šolsko uro in

21

učence aktivno vključijo v učenje. Obenem pa delno razbremeni učitelje neposrednega ukvarjanja z učenci z UT, čeprav s tem tudi spremeni njihovo delo in vlogo v poučevanju oziroma učenju (Jereb, 2011b).

Tutorstvo med različno starimi učenci ali medvrstniško tutorstvo je manj strukturirana oblika, ki ne predpisuje strogih postopkov izvajanja. Kombiniramo lahko učenca iz višjega razreda in učenca iz nižjega razreda ali učenca iz višjega razreda z mlajšim učencem z UT (Miller in Miller, 1995, v Jereb, 2011b). T. Hall in A. Stegila (n. d.) kot možno kombinacijo navajata tudi:

starejši učenec in mlajši učenec, oba s (podobnimi) UT. Tutorje predhodno vključimo v kratko izobraževanje, ki vključuje pogovor o učnih ciljih tutorantov, o strategijah reševanja nalog, utrjevanja snovi in pristopanja k učencem, o primerni povratni informaciji in pričakovanem vedenju mlajših šolarjev (Barbetta in Miller, 1991, na http://www.readingrockets.org/). Tutor mora predstavljati model vzornega obnašanja, organiziranega dela, postavljanja vprašanj, s čimer spodbuja tudi učenca, s katerim sodeluje, k razvoju učnih navad in k socialnim interakcijam (Gaustad, 1993, v Jereb, 2011b). Socialna bližina in pozitivna naravnanost tutorja v vlogi spodbujevalca, usmerjevalca in pomočnika pri učenju dvigujeta učno motivacijo učenca iz nižjega razreda, vendar pa proces podpore in pomoči ne more zaživeti brez obojestranske pripravljenosti na sodelovanje in zaupljivega odnosa (Polak, 2010).

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika izraz tutor pomeni varuh in/ali skrbnik (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html). To že samo po sebi nakazuje, da je vloga učencev tutorjev večplastna. Ne le da se v aktivnih oblikah učenja z vrstniki ali nekoliko let starejšimi učenci vsi, vključno s tistimi z UT, učijo hitreje in bolje, ampak je taka pomoč za mnoge učence z UT tudi edina sprejemljiva.

Če se denimo učenec s težavami pri učenju poštevanke pripravlja na preverjanje znanja v sodelovanju z dobrimi računarji iz razreda ali s starejšimi tutorji, se taka pozitivna izkušnja učne uspešnosti odraža v boljših učnih dosežkih pri preverjanju v razredu in ga motivira za nadaljnje učenje. Učenec z UT doživlja čustveno oporo in je pripravljen vložiti več napora.

Tako si hitreje zapomni aritmetična dejstva in postopke. Posledično se izboljša njegovo vedenje, socialni odnosi in sodelovanje v razredu (Jereb, 2011b).

Čeprav je tutorstvo za namene učne pomoči v osnovi namenjeno delu v razredu, kjer učitelj v inkluzivnem okolju v okviru dobre poučevalne prakse s kombiniranjem tradicionalnih strategij poučevanja z vrstniškim tutorstvom učinkovito »izkoristi različne zmožnosti učencev in zagotavlja učinkovito učno okolje s spodbudnimi pozitivnimi odnosi med učenci« (Jereb, 2011b:

97), se ga lahko poslužijo tudi drugi strokovni delavci na šoli. Med njimi specialni in

22

rehabilitacijski pedagog ali organizator prostovoljske dejavnosti med učenci na šoli. Ker nista neposredno obremenjena zgolj z doseganjem standardov znanja pri učencih, je zanju tutorstvo zanimivo v najširši obliki z vsemi spremljajočimi učinki na vse vpletene ali pa zgolj kot ozko usmerjena učna pomoč med pari učencev.