V prvem delu tega poglavja bom predstavila rezultate kvantitativne analize. V drugem delu pa predstavljam rezultate kvalitativne analize.
Opisne statistike
V nadaljevanju sem izračunala opisne statistike za vse podlestvice vprašalnika posebej za klinični in normativni vzorec. Pri vsakem vzorcu so prikazane tudi opisne statistike, ločene glede na spol (tabeli 1 in 2). V tabelah 1 in 2 so prikazani tudi rezultati Shapiro-Wilkovega testa, s katerim sem preverila normalnost porazdelitve.
Tabela 1. Opisne statistike in Shapiro-Wilkov test normalnosti porazdelitve za posamezne podlestvice in celotno lestvico za klinični vzorec ter opisne statistike, ločene po spolu (Nmoški
= 16, Nženske = 52)
Skupaj Moški Ženske
M SD As Spl S-W M SD As Spl M SD As Spl
IS 3,27 0,44 0,48 –0,82 0,00* 3,19 0,48 0,67 –0,32 3,31 0,43 0,48 –0,91 PP 3,37 0,40 0,18 –1,14 0,00* 3,38 0,36 –0,09 –0,96 3,36 0,41 0,24 –1,18 D 2,17 0,74 –0,03 –1,03 0,01* 2,25 0,77 –0,52 –0,92 2,15 0,73 0,12 –0,96 P 3,28 0,49 –0,75 1,56 0,01* 3,20 0,30 0,54 –0,72 3,14 0,54 –0,72 1,06 USV 2,84 0,53 –0,42 0,15 0,29 3,08 0,45 0,00 0,85 2,77 0,54 –0,43 –0,09 KRP 3,28 0,38 –0,71 1,58 0,03* 3,29 0,27 0,23 –0,75 3,28 0,41 –0,76 1,40
DP 3,02 0,33 –0,41 0,31 0,20 3,06 0,34 0,32 –0,26 3,00 0,33 –0,64 1,13 Opombe: IS = iskanje smisla; PP = pozitiven pogled; D = duhovnost; P = povezanost; USV = uporaba socialnih virov; KRP = komunikacija in reševanje problemov; DP = družinska prožnost (skupni rezultat na Lestvici družinske prožnosti).
*p < 0,05.
Tabela 2. Opisne statistike in Shapiro-Wilkov test normalnosti porazdelitve za posamezne podlestvice in celotno lestvico za normativni vzorec ter opisne statistike, ločene po spolu (Nmoški = 31, Nženske = 81)
Skupaj Moški Ženske
M SD As Spl S-W M SD As Spl M SD As Spl
IS 3,28 0,47 0,22 –0,38 0,00* 3,31 0,50 –0,16 –0,07 3,27 0,40 –0,41 –0,79 PP 3,34 0,37 0,52 –1,15 0,00* 3,44 0,40 0,13 –1,67 3,30 0,36 0,69 –0,80 D 2,13 0,83 0,49 –0,55 0,00* 2,09 0,93 0,55 –0,60 2,15 0,80 0,49 –0,51 P 3,23 0,42 –0,17 –0,59 0,01* 3,16 0,41 –0,15 –0,75 3,25 0,42 –0,20 –0,50 USV 2,97 0,47 0,03 –0,23 0,12 3,05 0,54 –0,37 0,19 2,94 0,44 0,21 –0,42 KRP 3,34 0,33 0,07 –0,80 0,00* 3,43 0,37 –0,43 –0,97 3,31 0,30 0,23 –0,45 DP 3,05 0,28 0,42 –0,36 0,07 3,08 0,33 0,48 –0,33 3,04 0,26 0,31 –0,65 Opombe: IS = iskanje smisla; PP = pozitiven pogled; D = duhovnost; P = povezanost; USV = uporaba socialnih virov; KRP = komunikacija in reševanje problemov; DP = družinska prožnost (skupni rezultat na Lestvici družinske prožnosti).
*p < 0,05.
Spol, starost, izobrazba staršev in družinska prožnost
V magistrskem delu me je zanimalo, ali se stopnja izobrazbe in starost staršev otroka z motnjo v razvoju pomembno povezujeta s prožnostjo družine in ali prihaja do razlik v prožnosti družine glede na spol starša. Pri tem sem postavila hipotezo, da se izobrazba in starost staršev pomembno povezujeta s skupnim dosežkom na Lestvici družinske prožnosti, z uporabo socialnih virov ter s povezanostjo družine, ne pa z dosežki na ostalih podlestvicah družinske prožnosti in da pri uporabi socialnih virov in skupnih dosežkih na Lestvici družinske prožnosti obstajajo statistično značilne razlike glede na spol starša otroka z motnjo v razvoju. Zaradi nenormalne porazdelitve sem pri ugotavljanju razlik med spoloma za klinični in normativni vzorec pri vseh podlestvicah uporabila Mann-Whitneyjev test, razen pri podlestvici Uporaba socialnih virov in pri skupnem dosežku na Lestvici družinske prožnosti, kjer so se podatki normalno porazdeljevali. T-test je pokazal, da obstaja statistično značilna razlika med moškimi in ženskami kliničnega vzorca pri uporabi socialnih virov (t = 2,08, df = 66, p = 0,04, d = 0,52), in sicer moški v povprečju poročajo o bolj pogosti uporabi socialnih virov (npr. pogosteje poročajo, da vedo, da so pomembni svojim prijateljem, ocenjujejo, da je bivanje v tej soseski varno) (glej tabelo 1). Hipotezo, da prihaja do statistično značilnih razlik pri uporabi socialnih virov glede na spol starša v kliničnem vzorcu, lahko tako sprejmemo. V normativnem vzorcu pa ni statistično značilne razlike med moškimi in ženskami pri uporabi socialnih virov (t = 1,068, df = 111, p = 0,288, d = 0,47). Iz tabele 3 je razvidno, da v obeh vzorcih ni statistično značilnih razlik med spoloma pri ostalih podlestvicah družinske prožnosti. V kliničnem vzorcu imajo ženske v povprečju nekoliko višji dosežek pri podlestvici Iskanje smisla, pri vseh ostalih podlestvicah pa imajo nekoliko višji dosežek moški, a razlike niso statistično značilne. Tako hipoteze, da obstajajo statistično značilne razlike v povezanosti družine glede na spol, ne moremo sprejeti, lahko pa sprejmemo hipotezo, da ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ostalih podlestvicah. T-test je pokazal, da ne obstaja statistično značilna razlika v skupni prožnosti družine glede na spol staršev kliničnega vzorca (t = 0,66, df = 66 p = 0,51, d = 0,33), enako velja tudi za normativni vzorec (t = 0,77, df = 111, p = 0,44, d = 0,28). Iz tabel 1 in 2 je razvidno, da moški poročajo o nekoliko višji prožnosti znotraj družine v primerjavi z ženskami, a razlike niso statistično značilne.
Tabela 3. Razlike med dosežki moških in žensk na posameznih podlestvicah družinske prožnosti
Klinični vzorec Normativni vzorec
U Z p U Z P
Iskanje smisla 351,00 –0,03 0,30 1201,50 –0,66 0,51
Pozitiven pogled 407,00 –0,13 0,90 1050,50 –1,60 0,11
Duhovnost 365,50 –0,74 0,46 1200,00 –0,62 0,54
Povezanost 398,00 –0,26 0,79 1139,50 –1,01 0,31
Komunikacija in
reševanje problemov 404,50 –0,17 0,87 1001,00 –1,88 0,06 Tabela 4 kaže, da se starost starša ne povezuje pomembno z dosežki na posameznih podlestvicah in s skupnim dosežkom na Lestvici družinske prožnosti. To velja tako za klinični kot normativni vzorec. Hipoteze, da se starost staršev otrok z motnjo v razvoju pomembno povezuje s skupnim dosežkom, z uporabo socialnih virov ter povezanostjo družine, tako ne morem sprejeti. Lahko pa sprejmem hipotezo, da se z ostalimi podlestvicami starost starša ne povezuje pomembno. Večina korelacij je nizkih in pozitivnih.
Tabela 4. Koeficienti korelacije med podlestvicami družinske prožnosti in skupno družinsko prožnostjo ter starostjo staršev
Klinični vzorec Normativni vzorec
Iskanje smisla 0,15 0,07
Pozitiven pogled 0,19 0,06
Duhovnost 0,00 0,01
Povezanost –0,17 0,07
Uporaba socialnih virov 0,12 –0,09
Komunikacija in reševanje problemov 0,09 0,07
Družinska prožnost 0,08 0,04
Opomba: Vse vrednosti so Pearsonovi koeficienti korelacije.
V tabeli 5 so prikazane korelacije med stopnjo izobrazbe (osnovna šola ali manj; poklicna srednja šola; štiriletna strokovna srednja šola, višje in visokošolska izobrazba) in posameznimi podlestvicami ter skupnim dosežkom na Lestvici družinske prožnosti. Iz tabele 7 je razvidno, da se stopnja izobrazbe starša ne povezuje pomembno z dosežkom na nobeni podlestvici in ne s skupnim dosežkom na Lestvici družinske prožnosti. Večina korelacij je nizkih in negativnih, kar pomeni, da posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe poročajo o višji družinski prožnosti, a korelacija ni statistično značilna.
Tabela 5. Koeficienti korelacije med podlestvicami družinske prožnosti in skupno družinsko prožnostjo ter stopnjo izobrazbe staršev
Klinični vzorec Normativni vzorec
Iskanje smisla 0,06 0,02
Pozitiven pogled –0,02 –0,07
Duhovnost 0,01 –0,13
Povezanost –0,08 0,12
Uporaba socialnih virov –0,08 –0,02
Komunikacija in reševanje problemov –0,06 –0,08
Družinska prožnost –0,02 –0,06
Opomba: Vse vrednosti so Spearmanovi rho koeficienti korelacije.
Število družinskih članov, spol otroka, starost otroka, prisotnost sorojencev in družinska prožnost
V magistrskem delu me je zanimalo tudi, ali se število družinskih članov v gospodinjstvu, starost in spol otroka ter prisotnost in število sorojencev pomembno povezujejo s prožnostjo družine. Postavila sem hipotezo, da se starost otroka z motnjo v razvoju pomembno negativno povezuje s prožnostjo družine, število sorojencev otroka z motnjo v razvoju pa se z družinsko prožnostjo ne povezuje pomembno.
Tabela 6 prikazuje povezanost med številom družinskih članov v skupnem gospodinjstvu in dosežki na posameznih podlestvicah Lestvice družinske prožnosti in skupno družinsko prožnostjo. Iz tabele je razvidno, da korelacije niso statistično značilne, z izjemo duhovnosti in skupne prožnosti v normativnem vzorcu, ki se statistično značilno povezujeta s številom družinskih članov. Korelacija je pozitivna, kar pomeni, da starši iz družin z večjim številom družinskih članov pogosteje poročajo o tem, da verujejo v nekaj večjega od njih samih, sodelujejo pri cerkvenih aktivnostih, pogosteje iščejo nasvete verskih svetovalcev in v splošnem poročajo o višji prožnosti družine.
Tabela 6. Koeficienti korelacije med podlestvicami družinske prožnosti in skupno družinsko prožnostjo ter številom družinskih članov
Klinični vzorec Normativni vzorec
Iskanje smisla 0,16 0,11
Pozitiven pogled –0,07 0,17
Duhovnost 0,06 0,28**
Povezanost –0,10 0,02
Uporaba socialnih virov –0,03 0,10
Komunikacija in reševanje problemov –0,07 0,09
Družinska prožnost 0,00 0,26**
Opomba: Vse vrednosti so Pearsonovi koeficienti korelacije.
**p < 0,01.
V tabeli 7 so prikazane razlike v prožnosti glede na spol otroka, ki sem jih izračunala z Mann-Whitneyjevim testom zaradi nenormalne porazdelitve podatkov. V kliničnem vzorcu je bilo 43 otrok moškega spola in 25 otrok ženskega spola, v normativnem vzorcu pa 58 otrok moškega spola in 55 otrok ženskega spola. Iz tabele je razvidno, da pri nobeni podlestvici ni statistično značilne razlike glede na spol otroka. Tudi pri uporabi socialnih virov v kliničnem vzorcu ni prišlo do statistično značilnih razlik glede na spol otroka (t = 0,56, df = 66, p = 0,96, d = 0,54), enako velja za skupni dosežek na Lestvici družinske prožnosti (t = –0,235, df = 66, p = 0,815, d = 0,33). V primerjavi s kliničnim vzorcem lahko vidimo, da tudi v normativnem vzorcu ni statistično značilnih razlik glede na spol otroka (glej tabelo 9), tudi pri uporabi socialnih virov ne prihaja do statistično značilnih razlik (t = 0,39, df = 111, p = 0,695, d = 0,47).
Enako velja tudi za skupni dosežek na Lestvici družinske prožnosti v normativnem vzorcu (t = 0,488, df = 111, p = 63, d = 0,28).
Tabela 7. Razlike pri posameznih podlestvicah družinske prožnosti glede na spol otroka Klinični vzorec Normativni vzorec
U Z p U Z p
Iskanje smisla 493,5 –0,61 0,54 1542,50 –0,33 0,74
Pozitiven pogled 485,5 –0,67 0,50 1524,00 –0,42 0,68
Duhovnost 508,5 –0,37 0,71 1550,00 –0,26 0,80
Povezanost 513,5 –0,31 0,76 1537,00 –0,34 0,74
Komunikacija in reševanje problemov 499,00 –0,49 0,62 1436,50 –0,91 0,36 V tabeli 8 so prikazane korelacije med družinsko prožnostjo in starostjo otroka. Starost je izražena v mesecih. Povprečna starost otrok v kliničnem vzorcu je bila 47,1 meseca, v normativnem vzorcu pa 44,1 meseca. Iz tabele je razvidno, da se starost otroka z motnjo v razvoju ne povezuje pomembno z dosežki na podlestvicah družinske prožnosti in skupnim dosežkom, vse korelacije so sicer pozitivne, razen korelacije med povezanostjo družine in starostjo otroka, kar pomeni, da družine, ki imajo starejšega otroka, poročajo o manjši povezanosti. Na podlagi rezultatov lahko hipotezo, da se starost otroka pomembno negativno povezuje z družinsko prožnostjo, zavrnemo. Rezultati kažejo, da v normativnem vzorcu obstaja statistično značilna korelacija med komunikacijo in reševanjem problemov v družini in starostjo otroka, kar pomeni, da družine s starejšim otrokom pogosteje poročajo o odprtem izražanju čustev v družini, o izražanju mnenja v družini in se znotraj družine pogosteje pogovarjajo o težavah. Ostale korelacije niso statistično značilne.
Tabela 8. Koeficienti korelacije med podlestvicami družinske prožnosti in skupno družinsko prožnostjo ter starostjo otroka v mesecih
Klinični vzorec Normativni vzorec
Iskanje smisla 0,17 0,03
Pozitiven pogled 0,11 0,12
Duhovnost 0,05 –0,04
Povezanost –0,09 0,07
Uporaba socialnih virov 0,12 0,09
Komunikacija in reševanje problemov 0,15 0,24**
Prožnost 0,11 0,10
Opomba: Vse vrednosti so Pearsonovi koeficienti korelacije.
**p < 0,01.
Preverila sem, ali prihaja do statistično značilnih razlik v prožnosti družine glede na prisotnost sorojenca v družini in ali se število sorojencev pomembno povezuje s prožnostjo družine. 44 staršev v kliničnem vzorcu je odgovorilo, da ima otrok vsaj enega sorojenca, in 64 staršev v normativnem vzorcu poroča o vsaj enem sorojencu. Eden izmed staršev v normativnem vzorcu ni odgovoril na vprašanje o prisotnosti sorojenca. Tabela 9 prikazuje, da pri nobeni podlestvici v kliničnem in normativnem vzorcu ni prišlo do statistično značilne razlike glede na to, ali ima otrok, star od ena do šest let, sorojenca ali ne. Tudi pri uporabi
socialnih virov ni statistično značilne razlike v kliničnem vzorcu (t = 1,151, df = 66, p = 0,26, d = 0,53), enako velja tudi za normativni vzorec (t = 1,57, df = 110, p = 0,12, d = 0,47). Tudi pri
skupnem dosežku na Lestvici družinske prožnosti ni statistično značilne razlike glede na prisotnost sorojenca v kliničnem vzorcu (t = 1,06, df = 66, p = 0,30, d = 0,33) in normativnem vzorcu (t = 1,30, df = 110, p = 0,198, d = 0,28).
Tabela 9. Razlike pri posameznih podlestvicah družinske prožnosti glede na prisotnost sorojenca
Klinični vzorec Normativni vzorec
U Z p U Z p
Iskanje smisla 461,00 –0,94 0,35 1391,00 –0,95 0,44
Pozitiven pogled 465,00 –0,19 0,41 1472,00 –0,39 0,70
Duhovnost 491,00 –0,48 0,63 1514,00 –0,13 0,90
Povezanost 433,00 –1,23 0,22 1550,50 0,09 0,93
Komunikacija in reševanje problemov 507,50 –0,26 0,79 1279,00 –1,51 0,13 S Pearsonovim koeficientom korelacije sem preverila, ali se število sorojencev pri tistih starših, ki poročajo o sorojencu otroka, statistično značilno povezuje s prožnostjo družine.
Nobena izmed podlestvic se ne povezuje statistično značilno s številom sorojencev (tabela 10).
Hipotezo, da se število sorojencev otroka z motnjo v razvoju ne povezuje pomembno s prožnostjo družine, lahko tako sprejmem. Izjema je le podlestvica Duhovnost, ki se pomembno pozitivno povezuje s številom sorojencev v normativnem vzorcu, kar pomeni, da se starši, ki poročajo o večjem številu sorojencev, pogosteje vključujejo v cerkvene dejavnosti, prosijo za nasvete duhovne svetovalce in verjamejo v nekaj večjega od njih samih (npr. v Boga). Večina ostalih korelacij je nizkih in pozitivnih.
Tabela 10. Koeficienti korelacije med podlestvicami družinske prožnosti in skupno družinsko prožnostjo ter številom sorojencev
Klinični vzorec Normativni vzorec
Iskanje smisla 0,28 0,11
Pozitiven pogled 0,11 0,23
Duhovnost 0,06 0,35**
Povezanost –0,22 0,09
Uporaba socialnih virov –0,26 0,05
Komunikacija in reševanje problemov 0,08 0,12
Prožnost 0,01 0,32
Opomba: Vse vrednosti so Pearsonovi koeficienti korelacije.
**p < 0,01.
Čas, ki je pretekel od seznanjenja z diagnozo oz. otrokovimi težavami, diagnostični status, vrsta težave in prožnost družine
V tem delu sem v analizo vključila le udeležence kliničnega vzorca. V magistrskem delu me je tudi zanimalo, ali se prožnost družine pomembno povezuje s tem, koliko časa je minilo, odkar so starši izvedeli za otrokove težave oz. diagnozo, in ali se prožnost družin pomembno povezuje z diagnozo otroka. Predpostavila sem, da se čas, ki je minil od postavljene diagnoze, s prožnostjo ne povezuje pomembno.
Starši so zapisali, koliko časa oz. mesecev je minilo, odkar so izvedeli za otrokove težave oz. diagnozo. Iz tabele 11 je razvidno, da se čas, ki je pretekel od seznanjenja z diagnozo, pozitivno povezuje z večino podlestvic družinske prožnosti in s celotno prožnostjo družine, kar pomeni, da o večji prožnosti družine poročajo starši, pri katerih je preteklo več časa od seznanjenja z otrokovimi težavami oz. z diagnozo, vendar korelacije niso statistično značilne.
Koeficienti so nizki do srednje visoki.
Tabela 11. Koeficienti korelacije med podlestvicami družinske prožnosti in skupno družinsko prožnostjo in meseci, ko so starši izvedeli za otrokove težave oz. diagnozo
Čas od diagnoze
Iskanje smisla 0,09
Pozitiven pogled 0,22
Duhovnost 0,07
Povezanost –0,03
Uporaba socialnih virov –0,02
Komunikacija in reševanje problemov 0,22
Prožnost 0,12
Opomba: Vse vrednosti so Pearsonovi koeficienti korelacije.
Preverila sem tudi, ali prihaja do razlik glede na diagnostični status otroka. Starši so v demografskem vprašalniku označili, ali ima njihov otrok že podano diagnozo, ali je v procesu diagnosticiranja ali pa je pri njem prisoten sum na težave, vendar še ni bil vključen v proces diagnosticiranja. 49 staršev je odgovorilo, da ima otrok podano diagnozo, 15 staršev, da je v postopku diagnosticiranja, in dva starša sta odgovorila, da je pri otroku prisoten sum na težave, dva starša pa nista odgovorila na to vprašanje. Ker sta v tretji skupini (prisoten sum na težave) samo dva starša, sem se odločila, da bom za namene analize starše kategorizirala v dve skupini, in sicer v skupino s podano diagnozo in v skupino brez podane diagnoze (v to skupino sem uvrstila starše, ki so poročali, da je otrok v postopku diagnosticiranja ali pa je prisoten sum na težave). Razlike med skupinama sem preverila z Mann-Whitneyjevim
preizkusom (tabela 12) ali t-testom, odvisno od tega, ali so se spremenljivke normalno ali nenormalno porazdeljevale. Iz tabele 12 je razvidno, da ne obstaja statistično značilna razlika pri posameznih podlestvicah družinske prožnosti glede na to, ali ima otrok podano diagnozo ali pa diagnoze še nima podane. Tudi pri uporabi socialnih virov ni statistično značilne razlike glede na otrokov diagnostični status (t = 0,48, df = 64, p = 0,64, d = 0,54), enako velja tudi za skupni rezultat na Lestvici družinske prožnosti (t = 0,64, df = 64, p = 0,52, d = 0,33).
Tabela 12. Razlike med skupino s podano diagnozo in skupino brez podane diagnoze pri podlestvicah družinske prožnosti
Komunikacija in reševanje problemov 392,50 –0,35 0,73
Postavila sem si tudi naslednje raziskovalno vprašanje: »Ali prihaja do razlik v prožnosti družine glede na vrsto motnje oz. otrokove težave?« V tabeli 13 je prikazano, o katerih težavah otroka so poročali starši. Čeprav so težave zelo raznolike, sem jih uvrstila v dve kategoriji (glej tabelo 13). V prvo kategorijo spadajo težave, pri katerih prevladuje zaostanek, in težave v duševnem oz. psihičnem razvoju otroka ter sindromi, ki vztrajajo skozi celo življenje in posledično pomembno vplivajo na različna področja otrokovega razvoja. Kljub temu da pri cerebralni paralizi izstopajo gibalne težave, sem cerebralno paralizo uvrstila v prvo kategorijo, ker gre za nevrorazvojno motnjo in okvaro možganov, motorične motnje pa pogosto spremljajo motnje kognicije, zaznavanja, komunikacije in vedenjske težave (Hinchcliffe, 2007).
V drugo kategorijo pa sem uvrstila otroke z blažjimi težavami, pri katerih izstopajo predvsem težave na področju gibalnega razvoja in so večinoma posledica nedonošenosti. Ob upoštevanju opisanih kriterijev se je v prvo skupino uvrstilo 49 staršev, v drugo skupino pa 17 staršev. Dva starša na to vprašanje nista odgovorila.
Tabela 13. Težave otrok glede na dve opredeljeni kategoriji
Motnje psihičnega razvoja Gibalne težave
Infarkt med porodom, desnostranska hemispareza s spastično in distonično
komponento, težave z izgovorjavo (l/r), motnje
s pozornostjo Težave v govornem razvoju in fini motoriki
transplantacija jeter, zapoznel razvoj,
tirozinemija tip 1 Asimetrija, slabši mišični tonus Težava v govornem razvoju, zmerna duševna
motnja, avtizem, nizek mišični tonus, zaostanek v razvoju
cerebralna paraliza Težave pri gibanju
Sum na avtizem, težave v govornem razvoju Težave pri gibanju
Motnje psihičnega razvoja Gibalne težave Avtizem v otroštvu, govorne težave in težave pri
gibanju Težave pri gibanju
ADHD
Težave pri gibanju zaradi prezgodnjega rojstva (28. teden)
Težave pri koncentraciji, pri igri
Težave pri gibanju zaradi prehitrega rojstva (28.
teden) Avtizem
Avtizem, gibalno oviran Težave v govornem razvoju
Slabši sluh in vidno razumevanje (težave z orientacijo v prostoru)
Prehiter in nerazumljiv govor, kognitivni primanjkljaji, težave pri socializaciji, pervazivna razvojna motnja
Tiki, ADHD
Težave v razvoju: hranjenje, težave pri motoriki, čustvene in vedenjske težave
Težave v govornem razvoju, težave pri gibanju, Downov sindrom
Epilepsija
Težave v govornem razvoju in fini motoriki Zaostanek v razvoju, avtizem razvojni zaostanek, ne govori, sum na avtizem Trisomija 18, mišična hipotonija, zaostanek v
Motnje psihičnega razvoja Gibalne težave Levostranska hemipareza
Sindrom Escobar Sindrom Escobar CP 1. stopnje CP 1. stopnje Cerebralna paraliza Cerebralna paraliza
Nedonošenček v 23. tednu in pogojene težave – počasnejši razvoj
Bronhopulmonalna displazija Larsenov sindrom
V tabeli 14 so prikazane nekatere opisne statistike odgovorov staršev glede na vrsto otrokove težave.
Tabela 14. Aritmetične sredine in standardni odkloni odgovorov staršev pri podlestvicah in celotni Lestvici družinske prožnosti glede na vrsto otrokove težave
Motnje psihičnega razvoja Gibalne težave
M SD M SD
Iskanje smisla 3,33 0,45 3,21 0,40
Pozitiven pogled 3,39 0,41 3,30 0,34
Duhovnost 2,15 0,81 2,25 0,55
Povezanost 3,09 0,41 3,33 0,67
Uporaba socialnih virov 2,85 0,49 2,84 0,68
Komunikacija in reševanje problemov 3,31 0,35 3,21 0,47
Družinska prožnost 3,02 0,31 3,02 0,39
Iz tabele 15 je razvidno, da ni statistično značilnih razlik pri nobeni podlestvici družinske prožnosti glede na vrsto otrokove težave, z izjemo povezanosti v družini. Ta rezultat kaže, da obstajajo statistično značilne razlike med starši glede na to, kakšno težavo ima njihov otrok.
Starši, katerih otroci imajo gibalne težave, poročajo o višji povezanosti znotraj družine (glej tabelo 16), kar pomeni, da starši teh otrok poročajo o večji medsebojni opori v družini (npr. da si vzamejo čas za poslušanje težav družinskih članov), si bolj izkazujejo ljubezen in naklonjenost v družini in ne skrivajo svojih čustev. Pri podlestvici Uporaba socialnih virov ni statistično značilne razlike glede na vrsto otrokove težave (t = 0,39, df = 64, p = 0,97, d = 0,542), enako velja tudi za skupni dosežek na Lestvici družinske prožnosti (t = –0,047, df = 64, p = 0,96, d = 0,33).
Tabela 15. Razlike med starši glede na vrsto otrokove težave pri podlestvicah družinske prožnosti
U Z p
Iskanje smisla 360,00 –0,91 0,36
Pozitiven pogled 375,50 –0,61 0,54
Duhovnost 453,50 0,55 0,58
Povezanost 588,50 2,55 0,01
Komunikacija in reševanje problemov 394,50 –0,32 0,75
Primerjava med kliničnim in normativnim vzorcem
Primerjava med kliničnim in normativnim vzorcem