V magistrsko raziskavo sem vključila starše otrok, starih od ena do šest let, z razvojnimi težavami oz. motnjo v razvoju. To skupino staršev v magistrskem delu imenujem klinični vzorec. Poleg teh staršev sem v raziskavo vključila starše isto starih otrok, ki nimajo razvojnih težav, to skupino staršev imenujem normativni vzorec.
Klinični vzorec: V klinični vzorec je bilo skupaj vključenih 68 staršev, od tega 52 žensk in 16 moških s povprečno starostjo 35,9 leta (SD = 5,9). Starši so se razlikovali tudi glede na stopnjo izobrazbe. Dva starša v vzorcu sta imela dokončano ali nedokončano osnovno šolo, 16 staršev je končalo poklicno srednjo šolo, 19 staršev je končalo štiriletno strokovno srednjo šolo ali gimnazijo in 31 staršev je imelo višjo ali visokošolsko izobrazbo (vključno z magisterijem in doktoratom).
Normativni vzorec: V normativni vzorec je bilo skupaj vključenih 113 staršev, od tega 81 žensk in 32 moških s povprečno starostjo 34,40 leta (SD = 5,71). Dva starša sta imela dokončano ali nedokončano osnovno šolo, 20 staršev končano poklicno srednjo šolo, 28 staršev je končalo štiriletno strokovno srednjo šolo ali gimnazijo in 63 staršev je imelo višjo ali visokošolsko izobrazbo.
Pripomočki
V magistrski raziskavi sem uporabila Lestvico družinske prožnosti – LPD (Family Resilience Assessment Scale – FRAS; Tucker Sixbey, 2005), ki je namenjena ocenjevanju prožnosti znotraj družine in temelji na modelu avtorice F. Walsh (Walsh, 2003, 2007). Vprašalnik sem iz angleščine prevedla v slovenščino in ga priredila v namene te raziskave. Lestvica družinske prožnosti ima 54 postavk. Posameznik izrazi strinjanje s posamezno postavko na 4-stopenjski ocenjevalni lestvici (1 – močno se ne strinjam; 2 – se ne strinjam; 3 – se strinjam; 4 – močno se strinjam). Lestvico sestavljajo tri lestvice, ki se delijo še na podlestvice. Lestvica Sistem družinskih prepričanj ima 13 postavk in se deli na podlestvico Iskanje smisla (primer postavke:
Stresne dogodke sprejemamo kot del življenja.), Pozitivni pogled (primer postavke:
Verjamemo, da lahko rešimo naše težave.) in Duhovnost znotraj družine (primer postavke:
Obiskujemo cerkev ali druge verske ustanove.). Lestvica Organizacijski vzorci ima 14 postavk in se deli na podlestvici Povezanost (primer postavke: Svoja čustva obdržimo zase.) in Uporabo socialnih virov (primer postavke: Bivanje v naši soseski nam daje občutek varnosti.). Lestvica Komunikacija znotraj družine in reševanje problemov ima 27 postavk (primer postavke: Naša družina je fleksibilna pri soočanju z nepričakovanimi situacijami.). Dosežek na posamezni podlestvici dobimo tako, da seštejemo odgovore pri vseh postavkah podlestvice ali seštevek odgovorov na vsaki podlestvici delimo s številom postavk (v magistrskem delu sem uporabila ta način). Štiri postavke se vrednoti obrnjeno. Skupni dosežek na Lestvici družinske prožnosti pa dobimo tako, da seštejemo dosežke na posameznih podlestvicah ali seštejemo dosežke na podlestvicah in delimo s številom podlestvic (v nalogi sem uporabila ta način). Višji dosežek na posamezni podlestvici in s tem skupen dosežek tako nakazuje na višjo prožnost družine.
Avtorica lestvice (Tucker Sixbey, 2005) je poročala, da Cronbachov koeficient alfa za lestvico Komunikacija znotraj družine in reševanje problemov znaša 0,96, za lestvico Uporaba socialnih virov znaša 0,85, za lestvico Pozitivni pogled znaša 0,86, za Povezanost znaša 0,70, za lestvico Duhovnost znotraj družine znaša 0,80, za Iskanje smisla pa 0,74. Cronbachov alfa (N = 418) za celotno lestvico je znašal 0,96. Za slovensko različico (N = 181) je izračunan alfa koeficient zanesljivosti znašal 0,93, za lestvico Iskanje smisla je znašal 0,63, za Pozitivni pogled 0,85, za
lestvico Duhovnost 0,89, za Povezanost 0,66, za Uporabo socialnih virov 0,86 in za lestvico Komunikacija in reševanje problemov je znašal 0,94. Navedene Cronbachove koeficiente alfa sem izračunala na 52 postavkah, saj sem dve postavki, ki sta se na podlagi konfirmatorne faktorske analize izkazali za neustrezni, izločila iz vprašalnika. Rezultate validacijske študije slovenske različice Lestvice družinske prožnosti sem predstavila v poglavju Priloge.
Pripravila sem tudi demografski vprašalnik v dveh oblikah. Ena oblika je bila namenjena kliničnemu, druga pa normativnemu vzorcu. Demografski vprašalnik za klinični vzorec je vseboval nekaj osnovnih podatkov o staršu in njegovem otroku z motnjo v razvoju, ki je star od ena do šest let, in sicer:
‒ starost starša,
‒ spol starša,
‒ stopnja dosežene izobrazbe (osnovna šola ali manj; poklicna srednja šola; štiriletna strokovna šola ali gimnazija; višje in visokošolska izobrazba (vključno z magisterijem in doktoratom),
‒ število družinskih članov v gospodinjstvu,
‒ starost otroka,
‒ spol otroka,
‒ vrsta razvojne težave (npr. avtizem, cerebralna paraliza itd.),
‒ status otrokove diagnoze (ima podano diagnozo; je v postopku diagnosticiranja;
prisoten sum na težave; še ni v postopku diagnosticiranja),
‒ koliko časa je minilo, odkar so starši izvedeli za otrokove težave oz. diagnozo,
‒ ali ima otrok sorojenca in število sorojencev.
Demografski vprašalnik za normativni vzorec je vključeval osnovne podatke o staršu in otroku, ki je star od ena do šest let ter nima razvojnih težav, in sicer:
‒ starost starša,
‒ spol starša,
‒ stopnja dosežene izobrazbe (osnovna šola ali manj; poklicna srednja šola; štiriletna strokovna šola ali gimnazija; višje in visokošolska izobrazba (vključno z magisterijem in doktoratom),
‒ število članov v gospodinjstvu,
‒ starost otroka,
‒ spol otroka,
‒ ali ima sorojenca in število sorojencev.
Udeleženci, ki so sestavljali klinični vzorec, so na koncu odgovorili še na naslednje odprto vprašanje: »Kaj vam je pomagalo, da ste se lažje prilagodili na spremembe po tem, ko ste izvedeli za otrokove težave oz. diagnozo?«
Postopek
Pred začetkom zbiranja podatkov sem izvedla majhno pilotno študijo, v kateri je 10 staršev izpolnilo Lestvico družinske prožnosti in mi podalo povratno informacijo o razumljivosti postavk. Starši so poročali, da so vse postavke razumljive.
Klinični vzorec: Najprej sem kontaktirala različne ustanove oz. strokovnjake (pediatrinjo, psihologe, specialno pedagoginjo) v ustanovah in jih povabila k sodelovanju v raziskavi.
Kontaktirala sem jih prek telefona in elektronske pošte. Strokovnjakom sem predstavila svoj raziskovalni načrt in namen raziskave. Razložila sem, kakšna bo naloga staršev, ki bodo sodelovali v raziskavi, in kakšna je njihova vloga kot vloga strokovnjakov v raziskavi. V raziskavo sem vključila razvojne ambulante, ambulante v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter razvojne oddelke različnih vrtcev v pomurski, podravski in osrednjeslovenski
regiji. S strokovnjaki, ki so bili pripravljeni sodelovati, sem se v nadaljevanju dogovorila o poteku zbiranja podatkov. Starši so pred začetkom sodelovanja prejeli vabilo k raziskavi, kjer je bila celotna magistrska raziskava opisana. Na podlagi teh informacij so se lahko odločili, ali bi želeli sodelovati v raziskavi. Vabilo je vključevalo tudi mojo telefonsko številko in elektronski naslov, če bi imeli starši kakšno vprašanje v zvezi z raziskavo. Z zbiranjem podatkov sem začela septembra 2020. Takrat sem podatke zbirala neposredno v eni izmed razvojnih ambulant s centrom za zgodnjo obravnavo. Starši so izpolnili vprašalnik, ko so otroka pripeljali na obravnavo. Vprašalnik so izpolnili v času, ko je bil otrok pri strokovnjaku. Pred začetkom izpolnjevanja sem jih ponovno seznanila s potekom in namenom raziskave, da so res vsi starši prejeli pomembne informacije (npr. če kdo ni prebral celotnega vabila). V tem delu so se lahko dokončno odločili, ali želijo sodelovati v raziskavi. Če so se odločili za sodelovanje, so prebrali in podpisali obveščeno soglasje. Vsak starš je podpisal dve obveščeni soglasji (eno je ostalo njim, drugo pa meni). Po tem sem vsakemu staršu povedala, da bodo najprej izpolnili demografski vprašalnik in zatem Lestvico družinske prožnosti, ter ob tem izpostavila, da mi lahko v času izpolnjevanja pripomočkov zastavijo vprašanja, če česa ne bi razumeli. Nato so izpolnili demografski vprašalnik, ki je zajemal nekaj osnovnih podatkov o njih in njihovem otroku. Ko so izpolnili vprašalnik, sem jim podala navodila za izpolnjevanje Lestvice družinske prožnosti. Moja navodila so bila enaka zapisanim navodilom na začetku vprašalnika, tako so jih lahko še enkrat sami prebrali. Ko so izpolnili lestvico, sem staršem postavila še odprto vprašanje, na katero so odgovarjali pisno, nekateri pa so mi še sami ustno podali več informacij, ki sem jih sproti zapisovala. Starši so za izpolnjevanje potrebovali od 10 do 20 minut časa.
Zaradi vse slabših epidemioloških razmer v državi sem začela oktobra 2020 vse podatke zbirati prek spleta (1ka ankete). Tako so tudi starši otrok z motnjo v razvoju prek spleta izpolnjevali demografski vprašalnik in Lestvico družinske prožnosti. Enako kot starši v normativnem vzorcu so pred izpolnjevanjem vprašalnikov (najprej so izpolnili demografski vprašalnik in zatem Lestvico družinske prožnosti) označili, da sodelujejo prostovoljno in soglašajo z uporabo podatkov v raziskovalne in pedagoške namene. Nekateri psihologi so izkazali pripravljenost, da vprašalnike posredujejo staršem, ki otroke pripeljejo k njim v obravnavo, saj zaradi ukrepov v zvezi s covidom-19 ni bilo možno, da bi sama zbirala podatke v zdravstvenih ustanovah. Poleg tega veliko staršev ni do konca izpolnilo vprašalnika, če so ga izpolnjevali prek spleta, so ga pa izpolnili, če jih je za to prosil psiholog v času, ko je bil njihov otrok na obravnavi. V tem primeru sem psihologom odnesla vprašalnike, starši pa so vprašalnike izpolnili v času otrokove obravnave in jih vrnili psihologom. Zaradi epidemioloških razmer je zbiranje podatkov potekalo od septembra 2020 do marca 2021.
Normativni vzorec: Starši, vključeni v normativni vzorec, so demografski vprašalnik in Lestvico družinske prožnosti izpolnjevali prek spletne strani 1ka ankete. Starše v normativnem vzorcu sem pridobila tako, da sem najprej kontaktirala psihologe, zaposlene v vrtcih. Psihologi v vrtcih so nato staršem posredovali vabilo k sodelovanju v magistrski raziskavi, na podlagi dobljenih informacij so se lahko odločili za sodelovanje. Tisti starši, ki so bili pripravljeni sodelovati, so nato prejeli povezavo do spletne ankete. Nekaj staršev pa sem kontaktirala na podlagi osebnih poznanstev. Na začetku spletne ankete so označili, da v raziskavi sodelujejo prostovoljno in da soglašajo z uporabo podatkov v raziskovalne in pedagoške namene. Najprej so izpolnili demografski vprašalnik in zatem še Lestvico družinske prožnosti. Izpolnjevanje je staršem vzelo do 10 minut časa. Starši so prejeli enaka navodila kot starši iz kliničnega vzorca.
Zbiranje podatkov je potekalo od oktobra 2020 do februarja 2021.
Ko sem zbrala podatke, sem začela z analizo podatkov. Rezultate sem statistično obdelala v statističnem programu SPSS, različica 27, konfirmatorno faktorsko analizo pa sem izvedla v programu R in ob tem upoštevala kriterije prileganja, ki jih navajata Hu in Bentler (1999).
Normalnost porazdelitve odgovorov sem preverila s Shapiro-Wilkovim testom. Razlike med skupinami sem izračunala z Mann-Whitneyjevim testom, kjer so podatki statistično značilno odstopali od normalne porazdelitve. Pri spremenljivkah, ki so se normalno porazdeljevale, pa sem uporabila t-test za neodvisne vzorce. Korelacije med spremenljivkami sem izračunala s Pearsonovim ali Spearmanovim koeficientom korelacije. Kvalitativne podatke sem analizirala s postopkom utemeljene teorije.