II. EMPIRIČNI DEL
3. METODE DELA
3.4 METODE OBDELAVE PODATKOV
Način vzorčenja je bil priložnostni, neslučajnostni. Vzorec je zajemal učitelje razrednega pouka, ki poučujejo likovno vzgojo.
3.2 INSTRUMENTARIJ
Anketni vprašalnik je sestavljen iz osemnajstih vprašanj. Po učiteljevih osebnih podatkih sprašujeta le prvo in drugo vprašanje (spol in št. let delovne dobe). Enajst vprašanj je zaprtega tipa, kjer samo izberejo odgovor oz. pri enem od teh odgovor tudi pojasnijo. Dve vprašanji sta odprtega tipa, kjer je odgovor potrebno napisati in tri vprašanja so kombiniranega tipa.
Vprašanja se nanašajo na splošne učne težave učencev, učne težave pri likovni vzgoji in na prilagoditve za učence z učnimi težavami pri likovni vzgoji. Vsebinsko veljavnost vprašanj so zagotovili eksperti za to področje. Zanesljivost smo ugotavljali s ponavljalno metodo, objektivnost pa je bila zagotovljena z natančnimi navodili in enopomenskimi vprašanji.
3.3 POTEK RAZISKAVE
Podatke smo pridobivali v šolskem letu 2016/2017, in sicer v obdobju med majem in julijem.
Ankete smo poslali na vse osnovne šole v Sloveniji. Rešenih anket je bilo 73.
Pri kvantitativni raziskavi smo upoštevali samo odgovore učiteljev, ki že imajo izkušnjo s poučevanjem učencev s posebnimi potrebami ali primanjkljaji, saj nas je zanimalo mnenje učiteljev, ki imajo izkušnje s poučevanjem izbrane skupine učencev.
Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete za razredne učitelje, ki poučujejo likovno vzgojo. Anketne vprašalnike smo poslali na osnovne šole po Sloveniji. Z njimi smo ugotovili, kako se učitelji zavedajo, da učenci, ki imajo učne težave na enem področju, lahko imajo težave tudi na drugem področju, če se primanjkljaji kažejo tudi pri pouku likovne umetnosti in kako, ter kakšna izhodišča uporabljajo za prilagoditve pouka likovne umetnosti. Prav tako smo ugotovili, če imajo primanjkljaje na vseh likovnih področjih in kako drugi učenci sprejemajo otroke s primanjkljaji na posameznem učnem področju in njihove prilagoditve.
3.4 METODE OBDELAVE PODATKOV
Podatke, pridobljene z anketnimi vprašalniki, smo statistično obdelali s programom IBM SPSS Statistics. V okviru deskriptivne statistike smo izračunali absolutne frekvence (f) in strukturne odstotke (f %).
35
Kvalitativne podatke (odgovore na odprta vprašanja) smo obdelali po principu kvalitativne analize.
Na tak način smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključne ugotovitve smo oblikovali v končni sklep oz. zaključek.
36
4 REZULTATI
Najprej so nas zanimale izkušnje učiteljev o težavah otrok s posebnimi potrebami ali primanjkljaji pri pouku.
Povprašali smo jih, koliko učencev s primanjkljaji poučujejo v letošnjem šolskem letu in kakšna je spolna struktura teh učencev. Odgovori so vidni v tabelah 1 in 2.
Vprašanje: Koliko učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja poučujete v letošnjem šolskem letu (2016/2017)?
Tabela 3: Frekvenca odgovorov na vprašanje, koliko učencev s primanjkljaji na posameznih učnih področjih poučujejo učitelji
Koliko učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja poučujete v letošnjem šolskem letu (2016/2017)?
Odgovor (število
otrok) f p(%)
1 32 43,83
2 24 32,88
3 14 19,18
4 1 1,37
5 1 1,37
6 0 0,00
7 1 1,37
SKUPAJ 73 100,00
*Opombe: f pomeni frekvenco, p(%) pa delež izražen v %
Kot je vidno v tabeli 1, 43,83 % učiteljev poučuje enega učenca oz. učenko s primanjkljajem na posameznem učnem področju, sledi odgovor dva in pa trije učenci. Trije učitelji od vseh anketiranih poučujejo nekoliko večje število učencev s primanjkljajem, to je štiri, pet in sedem.
37
Vprašanje: Koliko deklic in koliko dečkov s primanjkljaji na posameznem učnem področju poučujete?
Tabela 4: Spolna struktura učencev s primanjkljaji, ki jih poučujejo izbrani učitelji
Koliko deklic in koliko dečkov s primanjkljaji na posameznem učnem področju poučujete?
Odgovor (število otrok)
Dečki Deklice
f p(%) f p(%)
0 10 13,70 35 47,94
1 40 54,79 31 42,46
2 18 24,66 6 8,22
3 5 6,84 1 1,37
SKUPAJ 73 100,00 73 100,00
*Opombe: f pomeni frekvenco, p(%) pa delež izražen v %
Tabela 4 kaže, da je med učenci s primanjkljaji, ki jih poučujejo učitelji v vzorcu, nekoliko več dečkov kot deklic.
38
Učitelje smo povprašali še, pri katerih predmetih so opazne učne težave učencev. Odgovori so vidni v tabeli 5 in grafu 2.
Vprašanje: Pri katerem šolskem predmetu imajo učenci težave?
Tabela 5: Odgovori učiteljev na vprašanje, pri katerem predmetu opazijo učne težave učencev Ali pri navedenem šolskem predmetu opazite učne težave učencev?
Predmet Matematika Slovenščina Šport Naravoslovje Družba Glasbena umetnost
*Opombe: f pomeni frekvenco, p(%) pa delež izražen v %
Graf 2: Prisotnost učnih težav pri posameznih predmetih.
Graf 2 in tabela 5 prikazujeta, da učitelji v največji meri zaznavajo učne težave učencev pri matematiki, slovenščini in likovni umetnosti, v najmanjši meri pa pri glasbeni umetnosti, športu, naravoslovju in družbi.
0
39
Kot smo že ugotovili, so učna področja med seboj zelo prepletena in tudi učni načrt poudarja pomembnost medpredmetnega povezovanja, zato ga ne smemo zanemariti, prav tako pa ne smemo zanemariti pomembnosti močnih področij otrok s primanjkljaji na posameznem učnem področju, katera lahko pomagajo do večje uspešnosti teh otrok.
Preverili smo, kakšne težave učencev učitelji opažajo. Zastavili smo jim odprto vprašanje o tem in odgovori so v tabeli 6.
Vprašanje: Kakšne težave se pojavljajo?
Tabela 6: Odgovori učiteljev na vprašanje, kakšne težave opažajo pri učencih Kakšne težave se pojavljajo?
KATEGORIJA OPIS f
Težave s koncentracijo in zaključevanjem
Nihanje koncentracije, težave pri ohranjanju osredotočenosti, težave z zaključevanjem nalog, pomanjkanje zbranosti, pomanjkanje pozornosti, nemir, ADHD (primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti), neposlušnost pri razlagi, slabše sodelovanje pri pouku.
26
Bralno-napisovalne težave Težave pri razumevanje besedil in navodil, težave z razumevanjem prebranega, težave pri upoštevanju slovničnih pravil, težave s pisanjem, slabo razvita grafomotorika, reven besedni zaklad.
21
Težave z motoriko Težave s koordinacijo, težave z motoriko, težave z gibanjem po prostoru, težave s fino motoriko, težave pri rokovanju s šestilom, ravnilom idr.
15
Nizke splošne intelektualne sposobnosti
Nižje intelektualne sposobnosti, nižje učne sposobnosti, težave s prenosom informacij v nove situacije.
14
40
Težave s spominom Pozabljanje, težave s pomnjenjem, vrzeli v znanju.
11
Težave pri delu s številkami Nerazvite številske predstave, diskalkulija, težave s poštevanko, slabše matematične predstave.
samopodoba, nihanje samopodobe), težave na področju socialne komunikacije in čustvene zrelosti.
4
*Opombe: f pomeni frekvenco. Učitelji so podajali več odgovorov, zato se skupno število frekvenc ne sklada s številom udeležencev.
V tabeli 6 je vidno, da učitelji v največji meri opažajo motnje koncentracije in zaključevanja naloge, saj se ti učenci težje osredotočijo na razlago in naloge ne dokončajo do konca. Naslednja najpogostejša kategorija težav so bralno-napisovalne težave. Sledijo težave z motoriko, nižje intelektualne sposobnosti, težave s spominom, težave pri delu s številkami, težave pri logičnem razmišljanju in nazadnje še druge težave, kot npr. čustvene in socialne težave.
Vse to, kar smo dobili v rezultatih, je navedeno tudi v »Navodilih za prilagojeno izvajanje«
(2008), kjer navajajo, da imajo otroci s primanjkljaji na posameznem področju učenja težave na naslednjih področjih: pozornost, pomnjenje, mišljenje, koordinacija, komunikacija, branje, pisanje, pravopis, računanje, socialna kompetentnost in čustveno dozorevanje. Primanjkljaji oz.
motnje vplivajo na posameznikovo sposobnost interpretiranja zaznanih informacij, povezovanja informacij ter tako ovirajo učenje šolskih veščin: branja, pisanja, pravopisa, računanja.
41
Preverili smo še, ali učitelji menijo, da se težave učencev na enem področju odražajo tudi pri drugih šolskih predmetih.
Vprašanje: Ali imajo otroci, ki imajo težave na enem področju, pogosto tudi pri drugih predmetih težave?
Vsi anketirani učitelji so odgovorili z da, torej so potrdili, da se težave učencev kažejo tudi pri drugih šolskih predmetih, ne samo pri likovni umetnosti.
Vprašanje: Ali vidite, da drugi otroci pozitivno sprejemajo učence z odločbami oz. njihove prilagoditve (npr. podaljšan čas, več navodil, enostavnejša navodila …)?
Učitelji menijo tudi, da so otroci s primanjkljaji med svojimi vrstniki dobro sprejeti. Samo trije učitelji od vseh anketiranih (f(%) = 4,1%) so menili, da otroci med vrstniki niso dobro sprejeti.
Ostalih 70 učiteljev je menilo, da so učenci s primanjkljaji na posameznem področju učenja dobro sprejeti.
Vprašanje: Se težave s primanjkljaji pojavljajo tudi pri likovni umetnosti?
Vsi učitelji so odgovorili pritrdilno, torej težave učencev so opazne tudi pri likovni vzgoji. V kakšni obliki se pojavljajo, je vidno v tabeli 7 in grafu 3.
Vprašanje: Na kakšen način se kažejo težave?
Tabela 7: Odgovori učiteljev na vprašanje, na kakšen način se kažejo težave učencev pri likovnem pouku
Na kakšen način se kažejo težave učencev pri likovnem pouku?
Težava
DA NE SKUPAJ
f p(%) f p(%) f p(%) Ne razume likovne naloge (lik, problem..). 35 47,9 38 52,1 73 100
Ne zadene likovnega motiva. 27 37,0 46 63,0 73 100
Ne dokonča izdelka. 58 79,5 15 20,5 73 100
Ne zmore razmišljati o več stvareh hkrati. 36 49,3 37 50,7 73 100
42
Ima motorične težave. 24 32,9 49 67,1 73 100
Ne razume likovne tehnike. 16 21,9 57 78,1 73 100
Mu niha koncentracija. 48 65,8 25 34,2 73 100
*Opombe: f pomeni frekvenco, p(%) pa delež izražen v %
Graf 3: Težave, ki jih učitelji opažajo pri likovni vzgoji
V tabeli 7 in grafu 3 je razvidno, da učitelji v največji meri opažajo, da učenci s primanjkljaji ne dokončajo izdelkov, ne zmorejo razmišljati o več stvareh hkrati, ne razumejo likovnih nalog in pri njih se pojavljajo nihanja koncentracije. V najmanjši meri pa so se učitelji odločili za odgovora, da učenci ne zadenejo likovnega motiva ali ne razumejo likovne tehnike. Poleg navedenih so trije učitelji še samoiniciativno navedli dodatne težave, ki jih opažajo pri učencih.
To so težave z motivacijo in težave pri oblikovanju v tridimenzionalnem prostoru.
0
43
Zanimalo nas je tudi, kako učitelji prilagajajo pouk učencem z odločbo. Rezultati so vidni v tabeli 8 in grafu 4.
Vprašanje: Na kakšen način učencem pri likovni umetnosti prilagajate naloge?
Tabela 8: Odgovori učiteljev na vprašanje, na kakšen način učencem prilagodijo pouk Na kakšen način učencem prilagodite pouk?
Prilagoditev
DA NE SKUPAJ
f p(%) f p(%) f p(%)
enostavnejša likovna naloga 50 68,5 23 31,5 73 100
poenostavljena likovna tehnika 22 30,1 51 69,9 73 100
več navodil, navodila v korakih 58 79,5 15 20,5 73 100
poenostavljen likovni motiv 27 37 46 63 73 100
večje/manjše slikarske/risalne površine 21 28,8 52 71,2 73 100 prilagoditev likovnih pripomočkov 14 19,2 59 80,8 73 100 podaljšanje časa za dokončanje izdelkov 53 72,6 20 27,4 73 100 dodatna razlaga likovnih pojmov 26 35,6 47 64,4 73 100
*Opombe: f pomeni frekvenco, p(%) pa delež izražen v %
44
Graf 4: Odgovori učiteljev na vprašanje, kako prilagajanje pouk učencem z odločbami Kot je razvidno v tabeli 8 in grafu 4, učitelji v največji meri učencem z odločbami dajo več navodil oz. navodila podajajo v korakih ali pa jim podaljšajo čas za dokončanje naloge. Pogosta je tudi prilagoditev, da učencem podajo enostavnejšo likovno nalogo. V najmanjši meri pa se pojavlja prilagoditev likovnih pripomočkov, zagotavljanje večjih ali manjših slikarskih oz.
risalnih površin ter poenostavitev likovne tehnike.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
DA f%
NE f%
45
Preverili smo še, kako pogosto učitelji prilagajajo pouk učencem z odločbami. Odgovori so vidni v tabeli 9.
Vprašanje: Ali vsako likovno uro prilagajate likovno nalogo?
Tabela 9: Frekvenca odgovorov na vprašanje, ali učitelji vsako uro prilagodijo Ali vsako likovno uro prilagajate likovno nalogo?
Odgovor f f (%)
Da 42 57,50
Ne 10 13,70
Včasih 21 28,80
SKUPAJ 73 100
*Opombe: f pomeni frekvenco, f (%) pa frekvenco izraženo v %
Tabela 9 kaže, da dobra polovica učiteljev (57,50 %) prilagodi pouk vsako uro, skoraj tretjina (28, 80 %) pa včasih. Le 13,7 % učiteljev ne prilagaja pouka učencem z odločbami.
Nadalje nas je zanimalo, na katerem likovnem področju učitelji ne prilagajajo pouka učencem z odločbami. Rezultati so vidni v tabeli 10 in grafu 5.
Vprašanje: Če ste pri prejšnjem vprašanju obkrožili odgovor b ali c, obkrožite, na katerem likovnem področju ne prilagajate likovne naloge!
Tabela 10: Frekvenca odgovorov na vprašanje, na katerem likovnem področju vnašajo prilagoditve
Na katerem likovnem področju vnašate prilagoditve?
Likovno področje
DA NE SKUPAJ
f p(%) f p(%) f p(%)
Risanje 19 61,3 12 38,7 31 100
Slikanje 9 29,0 22 71,0 31 100
46
Grafika 2 6,5 29 93,5 31 100
Kiparstvo 13 41,9 18 58,1 31 100
Arhitekturno oblikovanje 9 29,0 22 71,0 31 100
*Opombe: f pomeni frekvenco, f (%) pa frekvenco izraženo v %
Graf 5: Prikaz odgovorov na vprašanje, na katerem področju nikoli ne prilagajate pouka Graf 5 kaže, da največ učiteljev prilagodi pouk pri risanju in kiparstvu, najmanj pa pri grafiki.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Risanje Slikanje Grafika Kiparstvo Arhitekturno oblikovanje
Ne prilagajam Prilagajam
47
Nazadnje smo preverili še, pri kateri likovni tehniki imajo učenci z odločbami večje težave.
Odgovori so vidni v tabeli 11 in grafu 6.
Vprašanje: Pri kateri likovni tehniki imajo večje težave?
Tabela 11: Odgovori učiteljev na vprašanje, pri kateri likovni tehniki opazijo težave učencev Pri kateri likovni tehniki imajo večje težave?
Likovna tehnika Risanje
f p (%)
oglje 9 12,3
kreda 3 4,1
svinčnik 4 5,5
tuš s čopičem 20 27,4
tuš s trstiko 25 34,2
tuš s peresom 20 27,4
Slikanje
akvarel 29 39,7
pastel 8 11
tempera 43 58,9
lepljenka 27 37
Grafika
pečatniki 10 13,7
kolažni tisk 18 24,7
48
kartonski tisk 15 20,5
kolagrafija 11 15,1
frotaž 8 11
Kiparstvo
modeliranje gline (ali drug gnetljiv material) 32 43,8 klešenje (milo, vosek, mavec, siporeks ...) 10 13,7
zvijanje žice 31 42,5
Arhitekturno oblikovanje
sestavljanje iz odpadne embalaže 19 26
delo s papirjem 13 17,8
49
Graf 6: Prikaz deležev učiteljev, ki so označili določeno likovno tehniko kot tisto, pri kateri imajo učenci težave
Graf 6 kaže, da imajo po mnenju največ učiteljev učenci z odločbo težave pri delu s tempero, modeliranjem gline in z zvijanjem žice. V najmanjši meri pa se te težave pojavljajo pri delu s kredo in svinčnikom.
Za konec smo pozvali anketirance, da nam posredujejo kakšno sporočilo na temo magistrske naloge. Spodaj so sporočila anketiranih učiteljev.
Kako potem oceniti učenčevo delo? Starši in učenec pričakujeta odlično oceno, vendar izdelek glede na ostale ne moremo enakovredno vrednotiti.
Učenec, ki je motorično in gibalno oviran, je oproščen ocenjevanja pri likovni umetnosti, ustvarja sproščeno in tudi napredek je velik, ker ni obremenjen z oceno.
Težko je govoriti na splošno. Vsak otrok je drugačen, s pravilno motivacijo pa še vsak opravi nalogo.
Otrokom z odločbami je potrebno prilagajati likovno temo, izvedbo, motiv, material, razlago, saj stremimo k temu, da je vsak učenec uspešen. Tudi učenci s primanjkljaji na določenem učnem področju so lahko uspešni, če je učitelj dober motivator.
Vedno več je učencev s primanjkljaji na različnih področjih, ki umetno napredujejo.
Vsi, ki vstopajo v razred, z njim delajo, a oni le nemo poslušajo, občasno sledijo. Več samostojnosti tudi za učence s posebnimi potrebami.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
50
Če učencem prilagodim tako likovno nalogo kot ostale prilagoditve, so uspešni, se potrudijo, predvsem pa so zelo veseli pohvale.
Več raziskav na to temo, saj bodo rezultati v pomoč za delo s temi učenci.
Nikoli ne obupaj nad učencem s težavami.
51
5 ANALIZA REZULTATOV
V magistrskem delu smo raziskovali, v kolikšni meri in kako učitelji razrednega pouka pri pouku likovne vzgoje prilagajajo pouk za otroke s primanjkljaji na posameznem učnem področju. Anketo je reševalo 73 učiteljev iz celotne Slovenije, ki poučujejo razredni pouk in poučujejo likovno vzgojo. Zastavili smo si 6 raziskovalnih vprašanj in na podlagi teh odgovorov smo potem prišli do zaključka.
1. Kako se učitelji zavedajo, da učenci, ki imajo učne težave na enem področju, lahko imajo tudi težave na drugem učnem področju?
Učitelji se dobro zavedajo, da učenci, ki imajo učne težave na enem področju, imajo učne težave tudi na drugem področju, saj so vsi anketirani učitelji potrdili to trditev.
2. Kakšne težave imajo otroci s primanjkljaji na posameznem učnem področju?
Težave otrok s primanjkljaji na posameznem učnem področju se kažejo kot nihanje koncentracije, pomanjkanje zbranosti, nemirnost, neposlušnost pri razlagi, slabo sodelovanje pri pouku, težave z razumevanjem navodil in upoštevanjem slovničnih pravil, slabo razvita grafomotorika, reven besedni zaklad, težave s koordinacijo, težave z motoriko, pozabljanje, nižje intelektualne sposobnosti, slabše matematične predstave, težave z logiko, težave na področju samopodobe in težave na področju čustvene zrelosti in socialne komunikacije.
3. Kakšne težave imajo pri likovni umetnosti?
Učenci, ki imajo primanjkljaje na posameznem učnem področju, imajo težave tudi pri pouku likovne vzgoje. Težave se kažejo kot nerazumevanje likovne naloge, ne zadenejo likovnega motiva, ne dokončajo izdelka, ne razumejo likovne tehnike, ne zmorejo razmišljati o več stvareh hkrati in imajo pri tem še motorične težave ter težave z nihanjem koncentracije.
4. Kakšna izhodišča uporabljajo učitelji pri načrtovanju prilagoditev?
Zanimalo nas je, kako učitelji prilagajajo likovni pouk za otroke s primanjkljaji na posameznem učnem področju. Po obdelavi anket smo izvedeli, da jim dajo enostavnejšo likovno nalogo, poenostavijo likovno tehniko, poenostavijo likovni motiv, jim dajo več navodil in le-ta v korakih, učenci imajo večjo oz. manjšo slikarsko oz. risalno površino, učitelji jim prilagodijo likovne pripomočke, podaljšajo čas za dokončanje izdelka in jim dodatno razložijo likovne pojme.
52
5. Na katerih likovnih področjih prilagajajo pouk likovne umetnosti?
Na vprašanje, ali vsako likovno uro prilagodijo, je več kot polovica anketiranih učiteljev odgovorila, da prilagodi pouk za učence s primanjkljaji na posameznem učnem področju vsako uro likovne vzgoje. Pri tem nas je zanimalo še, katera so bolj problematična likovna področja. Iz odgovorov smo izvedeli, da največ prilagoditev izvedejo pri risanju in kiparstvu.
6. Kako učitelji vidijo, da drugi otroci sprejemajo otroke s primanjkljaji na posameznem učnem področju in njihove prilagoditve?
Večina učiteljev, ki je reševala anketo, meni, da so učenci s primanjkljaji na posameznem področju učenja med vrstniki dobro sprejeti. Sošolci razumejo njihove prilagoditve in jim po svojih močeh tudi sami priskočijo na pomoč.
Vsi anketirani učitelji so v šolskem letu 2016/2017 poučevali učenca z odločbo. Odgovori v anketi kažejo na to, da se učitelji zavedajo, kako pomembne so prilagoditve na vseh učnih področjih, tudi pri pouku likovne vzgoje, čeprav v praksi tega velikokrat ne opazimo. Raziskava kaže, da je med učenci s primanjkljaji na posameznem učnem področju več dečkov kot deklic.
Učne težave se kažejo na vseh učnih področjih, torej pri vseh šolskih predmetih. Največje težave so pri matematiki, slovenščini in likovni umetnosti, najmanjše pa pri glasbeni umetnosti, športu, naravoslovju in družbi. Pri učencih s primanjkljaji na posameznem učnem področju se pojavljajo naslednje težave: nihanje koncentracije, težave z zaključevanjem nalog, pomanjkanje zbranosti, nemir, neposlušnost pri razlagi, slabše sodelovanje pri pouku, težave pri razumevanju besedil in navodil, težave s pisanjem, reven besedni zaklad, slabo razvita grafomotorika, težave s koordinacijo in motoriko, težave z gibanjem po prostoru, težave s fino motoriko, nižje intelektualne sposobnosti, nižje učne sposobnosti, pozabljanje, težave s pomnjenjem, nerazvite številske predstave, slabše matematične predstave, težave z logiko, težave na področju samopodobe, socialne komunikacije in čustvene zrelosti. V največji meri se opažajo motnje koncentracije in zaključevanja naloge. Pri likovni vzgoji se te težave kažejo kot nerazumevanje likovne naloge, ne dokončajo izdelka, imajo motorične težave, ne razumejo likovne tehnike, koncentracija jim niha. Učenci, ki imajo pri pouku prilagoditve, so med vrstniki dobro sprejeti.
Anketirani učitelji največkrat učno uro likovne vzgoje prilagodijo, in sicer z enostavnejšo likovno nalogo, več navodili, s poenostavljenimi likovni motivi, s prilagoditvijo likovnih pripomočkov in s podaljšanjem časa za dokončanje likovnega izdelka. Največkrat jim prilagajajo ure likovne vzgoje na področju kiparstva in risanja, najmanj pa pri grafiki, arhitekturnem oblikovanju in slikanju. Zanimivo pa je, da so kljub tem rezultatom učitelji navedli največ učnih težav pri likovni tehniki tempera.
53