V stičiščih izrisanih koridorjev dostopnih cest sem predvidel postavitev dveh krožnih križišč. Krožni lok s polmerom 12 m sem z orodjem »Alignment« pretvoril v os krožišča s premerom 24 m. Podobno kot za osi dostopnih cest sem tudi tukaj zrisal še levi in desni rob krožnega vozišča s pripadajočima niveletama. Krožišči sem modeliral s programsko funkcijo za modeliranje križišč, in sicer
»Create Intersection«. Izbral sem presečiščno točko dveh osi in izmed njiju določil glavno os – os krožišča. Nato sem opredelil horizontalni in vertikalni potek križanja osi. Faza zajema definicijo levih in desnih robov presečnih osi vključno s pripadajočimi niveletami. Poleg tega vključuje še določitev zavijalnih priključnih polmerov Rz. Zadnji korak zajema definicijo modelov karakterističnih prečnih prerezov za posamezen del križišča, oziroma v tem primeru krožišča (tabela 1). Za vsak krak krožišča sem definiral prečni prerez uvoznega radija, izvoznega radija, kraka vozišča in krožnega vozišča.
Postopek tako vse skupaj obsega približno 10 združenih manjših koridorjev, tj. najmanj 10 različnih prečnih prerezov.
Tabela 1: Seznam modelov KPP za definicijo koridorja krožišča
Dodaten korak pri projektiranju je bil še planimetriranje dostopnih cest in predvidenih krožišč. Civil 3D omogoča izračun planimetričnih količin na več načinov, ki pa delujejo praktično po enakem postopku.
Program je izračunal volumne izbranih materialov med prečnimi profili tako, da sem določil, katere površine omejujejo obravnavani material na zgornji in spodnji strani. V primeru izkopa je telo izkopa na spodnji strani omejeno s spodnjim delom nevezane nosilne plasti voziščne konstrukcije, medtem ko zgoraj meji na površino terena. Dostopnim cestam sem tako torej z ukazom »Sample Lines« dodal prečne prereze vzdolž osi. Lastnostim skupine prečnih prerezov vzdolž ceste ali
»Sample Line Group Propreties« sem dodal seznam materialov, ki jih program vključi v račun:
Izkop: nahaja se pod površino terena in nad spodnjo ploskvijo nevezane nosilne plasti voziščne konstrukcije.
Nasip: spodaj ga omejuje teren, zgoraj pa spodnja ploskev nevezane nosilne plasti.
Vezna obrabno zaporna plast: definirana v sklopu gradnika »pave 1« prečnega prereza.
Vezana nosilna plast: definirana v sklopu gradnika »base« prečnega prereza
Nevezana nosilna plast: definirana v sklopu gradnika »sub-base« prečnega prereza
V zadnjem koraku naloge sem pripravil še SWOT analizo in aproksimativno oceno investicije.
Upošteval sem predvidene stroške preddel, izgradnje spodnjega in zgornjega ustroja vključno z odvodnjavanjem in opremo ceste. Posebej sem obračunal še ceno opornih konstrukcij, ureditev dodatnih priključkov in odkup tangiranih parcel ali delov parcel. Slednje podatke sem pridobil s programskim dodatkom »King.Prostor« podjetja SL-King d.o.o. Izrisal sem zemljiški kataster znotraj območja obravnave in z ukazom »Seznam križanj s parcelami ZKP« preveril katere parcele prečkajo načrtovani koridorji. Podobno sem še s funkcijo »Dejanska raba« izpisal rabo tal posamezne parcele. Podatke sem shranil, uredil in zapisal v preglednici za vsak odsek posebej. Površine tangiranih parcel sem ločil glede na rabo tal, saj le-ta vpliva na oceno stroška odkupa parcele. Ločil sem predvsem zazidljive parcele ali stanovanjske površine, najboljša kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča z gozdovi.
3. ANALIZA ZAGONA IN URESNIČITVE PROJEKTA
3.1 Pobuda
Pred samim zagonom projekta pride na vrsto pobuda, torej faza, kjer se spozna željo ali potrebo bodisi po gradnji določenega objekta ali ureditvi območja. Z namenom utemeljevanja posameznih pobud se v okviru pripravljene projektne naloge za zagon projekta pripravi strokovno podlago. Pri tem se zbira podatke iz strokovne literature in hkrati pregleda veljavne planske akte na obravnavanem območju. Gre za interdisciplinarno delo, katere cilj je pripraviti ustrezno gradivo za izdelavo kakovostnih predlogov, ki se uporabijo pri izdelavi prostorskih načrtov občine. Ob ogledu in analizi lokacije se pobude še odobri.
V tej fazi sodijo še vsa preostala dela znotraj investicijskega procesa, tj. študije, raziskave in analize.
Sem spada tržna analiza, ki zavzema vse pogoje in potrebe trga za izvedbo določenega projekta na izbranem območju. Pri tem vključuje še javni interes, potrebe uporabnikov in vpliv končnega projekta na gospodarstvo. Ključno je, da se celoten projekt opredeli na podlagi smernic ali načrtovanih potreb in želja, podanih s strani naročnika (Pravila stroke, 2020).
Upravičenost projekta, vključno s podrobnejšim opisom njegovih tehničnih lastnosti, se utemelji znotraj ocene gospodarnosti. Struktura podfaze vsebuje še merodajna tveganja in ostale kriterije, s pomočjo katerih se lahko projekt uspešno privede do želenega rezultata (Pravila stroke, 2020).
3.2 Zagon projekta in študija izvedljivosti
Na podlagi pridobljenih informacij v predhodni fazi pobude se definira še konkreten namen celotnega projekta. Pomembno je, da se podrobno pregledajo vse navedene potrebe naročnika in končnih uporabnikov.
Ena od pomembnejših podfaz je študija izvedljivosti. Vhodne informacije za začetek podfaze so vsi predhodni projekti ali študije sorodnih rešitev, analiza konkurence na trgu in pomoč svetovalcev. Želimo si pripraviti vse možnosti, kako in na kakšen način ugoditi vsem željam, zahtevam in omejitvam uporabnika ter interesom investitorja. Študija izvedljivosti ima tako naslednje glavne točke:
koristi projekta – zanima nas katere koristi bo projekt prinesel (posredne in neposredne), ali optimalno izkorišča priložnost in s tem rešuje poslovni problem, ali so možne druge alternativne rešitve ter katere koristi prinašajo (slednje se finančno ovrednotijo);
izvedljivost ali zmožnost projekta – ali je projekt tehnično izvedljiv in v kolikšnem času je lahko zaključen, ali imamo potrebno znanje, opremo in delovno silo za izvedbo ter kakšne so lahko možne težave tekom izvedbe (tehnična, organizacijska tveganja), tj. razmislimo, ali se lahko celoten projekt izvede v združbi ali bo potrebna pomoč zunanjih izvajalcev;
ocena stroškov – v tej fazi se oceni predvidene stroške projekta na podlagi dejanskih stroškov
primerljivih projektov in si pri tem pomagamo bodisi z oceno svetovalcev ali z oceno drugih nekonkurenčnih združb, ki imajo izkušnje s tovrstnimi projekti. Nato nas zanima še primerjava ocen koristi in stroškov, kjer mora biti njuno razmerje večje od donosnosti projekta, in doba vračanja sredstev (v kolikšnem času nam bodo prihodki povrnili porabljena sredstva pri izvedbi projekta);
poslovna tveganja – pripravi se pesimistično oceno pričakovanih koristi v primeru, da vračanje vloženih sredstev ne bi šlo po pričakovanjih;
ostali dejavniki – kakšni so vplivi na okolje in možni zakonski zadržki v fazi izvedbe projekta (Pravila stroke, 2020).
3.3 Zagon projekta v praksi
Primer strokovne podlage za zagon projekta v občini Izola je prometna študija iz leta 2016, ki so jo pripravili v podjetju PROVIA d.o.o. V okviru izdelave hitre ceste Koper−Izola skozi predor Markovec se je pripravilo prometno študijo za vzhodno območje Izola, ki je obravnavala Obalno cesto, priključek Ruda ter navezavo na Industrijsko cesto in Splošno bolnišnico Izola. Cilj študije je bil pripraviti zamisel cestne mreže kot ustrezno strokovno podlago za izdelavo občinskega prostorskega načrta. Pri tem se je upoštevalo veljavne prostorske akte in prometne ureditve na obravnavanem območju.
Sprva se je zbralo in analiziralo vhodne podatke, tj. rezultate obsežnega štetja prometa v pomembnejših križiščih s pomočjo avtomatskih števcev prometa. Na podlagi tega se je določilo predvideno rast prometa, prometne obremenitve in distribucijo prometa. S pomočjo le-teh se je pripravilo še prometni model obstoječe in bodoče cestne mreže ter rezultate kapacitetne analize ključnih vozlišč na obravnavanem območju.
4. ANALIZA OBČINE IZOLA Z ZALEDJEM
4.1 Splošno
Pred podrobnejšo analizo aktualne problematike občine Izola je smiselno najprej opisati širše območje obravnave. Za slovensko obalo je značilno mediteransko rastje s terasasto oblikovanimi pobočji z izrazitim mešanjem kultur. Sestavljata jo flišno gričevje Tržaškega bazena in obalno kraško območje.
Večina padavin je v hladni polovici leta, z največjimi količinami meseca oktobra ali novembra, kar je tipično za submediteransko podnebje (OPN Izola, 2019).
Občina Izola je s površino 29 km2 tretja po velikosti izmed štirih slovenskih obalnih občin. Sestavljena je iz devetih naselij, in sicer Izola, Jagodje, Dobrava, Baredi, Korte, Nožed, Cetore, Šared in Malija. Pri načrtovanju cest je pomembno, da se seznanimo z geomorfološko sestavo tal, hidrologijo terena ter območja kulturne dediščine in drugih varovanih območij. Občino ločimo na dva dela – urbanizirano in gosto poseljeno obalo ter redko, a koncentrirano poseljeno zaledje ali območje manjših planot, slemen in hrbtov. Meja oziroma prehod med obalo in zaledjem je značilen t.i. izolski amfiteater, sestavljen iz dolgih položnih gričev s koncentrirano poselitvijo, orientiranih v smeri od vzhoda proti zahodu, ki se odpirajo proti morju (OPN Izola, 2019).
4.2 Hidrogeološka sestava terena
Na celotnem območju občine so tipične flišne geološke podlage, ki so v splošnem slabo prepustne.
Vodoprepustne so zgolj na površini in tik pod površjem, kjer so flišni sedimenti prepereli in razpokani.
Vodotok Drnica in ostali manjši vodotoki, kot sta hudourniška potoka Pivol in Medljanščica, ki se izlivajo v reko Dragonjo, so med flišna pobočja izoblikovali doline in erozijske grape, ki so zaradi intenzivnega delovanja erozije povsem labilne z nevarnostjo plazenja. Le-to sem upošteval kot omejitev pri načrtovanju rabe prostora. Zaradi zagotavljanja varnosti kmetijskih površin so v preteklosti že bili izvedeni regulacijski posegi na delih potokov Pivol, Morer, Rikorvo in Strunjanska rečica. Na tem območju nadaljnje regulacije niso dopustne (Jug in sod., 2019).
Značilnost območja je predvsem prepletanje plasti eocenskih flišnih sedimentov in deluvialnih preperin.
Le-te nastanejo na površini ob preperevanju flišne plasti. Običajno gre za peščeno ali meljno glino z drobnim gruščem laporja in peščenjaka. Ob nasičenju z vodo nastane na bolj strmih pobočjih nevarnost porušitve stabilnosti. Za eocenske flišne sedimente je v večji meri značilno mešanje laporjev in peščenjakov ter občasne apnenčeve breče. Ponekod se lahko pojavijo različno velike leče apnenih peščenjakov – kalkarenitov, ki so odporni proti preperevanju. Najpogosteje so to drobno do srednje zrnati peščenjaki (Jug in sod., 2019).
4.3 Obstoječa raba prostora
Severna pobočja so relativno strma in večinoma poraščena z gozdom. Južna pobočja so medtem bolj položna in zato tudi primerno predelane v terasaste kmetijske površine. Prevladujejo predvsem trajni nasadi, kot sta trajni nasad oljk in vinogradov (slika 6). Ti skupaj s sadovnjaki predstavljajo dobro polovico območja občine, in sicer 54,53 %. Sledijo druge zaraščene in neobdelane kmetijske površine (25,28 %) ter travniške površine (13,13 %).
Slika 6: Namenska raba tal v občini Izola