Naloga 10 (sl. 34) preverja cilj s področja zgradbe in delovanja človeka, ki ga učenci usvojijo v 8. razredu osnove šole, in sicer »učenci razumejo osnovni princip delovanja ravnotežnega organa in njegovo vlogo«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v I. stopnjo po Bloomu, saj učenca sprašuje po znanju in poznavanju. Uvrstila se je v modro območje.
Pravilen je odgovor C. Indeks težavnosti za to nalogo je 0,58, ki pove, da je naloga srednje zahtevna. Indeks diskriminativnosti pa je prenizek in sicer 0,07, kar pomeni, da naloga zelo slabo ločuje med bolj in manj uspešnimi učenci.
Iz slike 35 lahko razberemo, da je večina učencev (60,4 %) v našem vzorcu izbrala pravilni odgovor C. Med nepravilnimi odgovori izstopa odgovor D, ki ga je izbralo 28,9 % učencev.
To nam pokaže, da ti učenci ne razlikujejo med organom za ravnotežje in polžem. V polžu se nahaja Cortijev organ, ki prevaja mehanske dražljaje v živčne, ti pa potem potujejo po slušnem živcu do možganov. Napačna odgovora A in B je izbralo zelo malo učencev (10,4
%). Na vprašanje ni odgovorilo le 0,3 % učencev.
56 Slika 35: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 10
Naloga 11
Slika 36: Naloga 11 (vir: RIC)
Naloga 11 (sl. 36) preverja cilj s področja evolucije, ki ga učenci usvojijo v 9. razredu osnove šole, in sicer »učenci spoznajo, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v I. stopnjo po Bloomu, saj pri učencu preverja le znanje in poznavanje.
Uvrstila se je v rdeče območje.
Pravilen je odgovor A. Indeks težavnosti je 0,59, ki pove, da naloga spada med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,36.
Na sliki 37 lahko vidimo, da je 58,7 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor A.
Med deleži nepravilnih odgovorov ni bilo velikih razlik (11,7-15,8 %). Spodbudno je, da le 0,7 % učencev na vprašanje ni odgovorilo.
57 Slika 37: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 11
Naloga 12
Slika 38: Naloga 12 (vir: RIC)
Naloga 12 (sl. 38) preverja cilj, ki so ga učenci po starem učnem načrtu usvojili v 8. razredu, v novem učnem načrtu pa je v 6. razredu v sklopu živa narava (fotosinteza in celično dihanje), in sicer »učenci spoznajo, da v rastlinskih, živalskih in glivnih celicah poteka celično dihanje (v mitohondrijih); samo v rastlinskih celicah pa poteka fotosinteza (v kloroplastih)«. (Učni načrt Naravoslovje, 2011)
Naloga spada v I. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva le znanje in poznavanje. Uvrstila se je v modro območje.
Pravilen je odgovor A. Indeks težavnosti je 0,42, ki pove, da je naloga srednje zahtevna in je bila izmed nalog izbirnega tipa skupaj s 5. nalogo najbolj zahtevna. Indeks diskriminativnosti je 0,23.
58
Slika 39 nam pokaže, da je bilo v našem vzorcu pravilnih odgovorov (odgovor A, 40,6 %) toliko kakor nepravilnih (odgovor B, 40,6 %). To nam pove, da učenci zamenjujejo procese, ki potekajo pri celičnem dihanju in fotosintezi. Glede na to, da je 11,1 % učencev izbralo odgovor D, lahko sklepamo, da so ali napačno prebrali oziroma razumeli odgovor ali pa dejansko zamenjujejo celično in pljučno dihanje. 7,0 % učencev se je odločilo za nepravilni odgovor C, samo 0,7 % učencev pa na vprašanje ni odgovorilo.
Slika 39: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 12
59 2 STRUKTURIRANE NALOGE
Naslednjih 10 nalog so naloge strukturiranega tipa. Vsaka naloga ima dve podnalogi, tako da ta del pole za preverjanje znanja sestavlja 20 nalog. Nalogi 16. a in 20. a sta bili nalogi izbirnega tipa. Učenci so tako pri nalogah strukturiranega tipa kot tudi pri nalogah izbirnega tipa v drugem delu preverjanja prejeli točko le za popolnoma pravilen odgovor, ki je bil naveden v navodilih za vrednotenje/ocenjevanje. Tako so lahko skupno za vseh 10 nalog prejeli 20 točk, saj vsaka podnaloga prinese po eno točko.
Naloga 13
Slika 40: Naloga 13 (vir: RIC)
Naloga 13. a
Naloga 13. a (sl. 40) preverja cilj s področja zgradbe in delovanja človeka, ki so ga učenci usvojili v 8. razredu osnovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da se snovi, ki sodelujejo pri prebavi (slina, želodčni sok, sok trebušne slinavke in žolč), izločajo v različnih delih prebavne cevi«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo znanja). Uvrstila se je nad modro območje.
60
Naloga ima indeks težavnosti le 0,16, kar pomeni, da je bila za učence zelo zahtevna in so jo zelo slabo reševali. Indeks diskriminativnosti je 0,38.
Popolnoma ustrezen odgovor, ki je naveden tudi v navodilih za vrednotenje, je: »Encimi v slini so škrob (ogljikove hidrate) razgradili do enostavnih sladkorjev (glukoza …), ki jih sedaj okusimo.« Primeri odgovorov učencev: »Ker vsebuje encim amilazo in ta spremeni ogljikove hidrate na enostavne sladkorje«, »ker razgradimo kruh na monosaharide«, »žleze slinavke izločajo slino, ki razgrajuje ogljikove hidrate, kot je kruh, v enostavne sladkorje in jezik določi okus, saj je temu namenjen« ipd.
Kot delno ustrezne smo opredelili odgovore, ki so bili manj natančni in so navedli samo, da je prišlo do razgradnje (»Zato ker slina začne že razgrajati kruh.«), niso omenjali encimov (»Ker s pomočjo žvečenja in sline iz kruha dobimo sladkor.«), niso omenjali razgradnje na enostavne sladkorje (»Ker se bel kruh raztopi v slini in tako lahko mi občutimo okus, in ker imamo na jeziku čutnice za okus.«) ipd.
Popolnoma neustrezni odgovori pa so bili tisti, ki niso pokazali razumevanja teme, na primer:
»ker se kvasovke stopijo in združijo s slino, začutimo sladek okus«, »ker je k belemu kruhu dodan sladkor«, »ker se sol izloča v slino, ki jo potem pogoltnemo tako, da ostane v kruhu samo še sladkor«.
Iz slike 41 razberemo, da je bila naloga za učence res zelo zahtevna, saj je kar 51,0 % učencev v našem vzorcu navedlo popolnoma neustrezen odgovor, le 11,7 % pa jih je odgovorilo pravilno. Delno neustreznih odgovorov, ki na NPZ tudi niso prinesli točke, je bilo kar 20,5 %.
Precej učencev (16,8 %) na nalogo ni odgovorilo.
Iz odgovorov je razvidno, da kar nekaj učencev sicer ve, da obstaja povezava med slino in razgradnjo, vendar ne povežejo vseh delov procesa v smiselno celoto, težave pa jim dela tudi strokovni jezik. Veliko popolnoma neustreznih odgovorov je navajalo tudi, da občutimo sladkobo, ker je jezik organ za okušanje, ali pa, da je kruh sladek, ker vsebuje sladkor, kar pomeni, da ne poznajo procesa prebavljanja hrane, ki se za ogljikove hidrate začne že v ustih s pomočjo encimov v slini. Takšni odgovori kažejo na napačno predstavo. Mogoče lahko slab rezultat delno pripišemo tudi temu, da je verjetno manjšina učencev pri pouku dejansko izvedla vajo (žvečenje kruha), na katero se snov nanaša.
61 Slika 41: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 13a
Naloga 13. b
Naloga 13. b (sl. 40) preverja cilj s področja zgradbe in delovanja človeka, ki so ga učenci usvojili v 8. razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo nekatere žleze z notranjim izločanjem in njihovo vlogo pri uravnavanju delovanja telesa«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva analizo, sintezo in vrednotenje.
Uvrstila se je nad modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti le 0,22, kar pomeni, da jo uvrščamo med bolj zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,32.
Popolnoma ustrezen odgovor, naveden v navodilih za vrednotenje, je: »Omogoča oskrbo celic z energijo.« Učenec je moral za pridobitev točke v odgovoru nujno navesti energijo, če je navedel le hrano ali celično dihanje, točke ni prejel, na primer: »zato da iz sladkorja in kisika lahko naredijo energijo«, »sladkor oz. določena količina sladkorja je nujno potrebna med drugim tudi za energijo«, »saj celice s sladkorjem dobijo dodatno energijo«.
Kot delno ustrezne smo opredelili odgovore, ki so bili manj natančni, na primer: »zato ker celice potrebujejo sladkor za delovanje«, »da celice lahko preživijo, da ne odmrejo«, »če sladkor ne bi prehajal v celice, potem ne bi bilo celičnega dihanja, organizem bi umrl«, »zato da lahko živijo«, »to je nujno pomembno za celice, saj je to njihova hrana, in če ne dobijo hrane, začnejo izumirati«.
Popolnoma neustrezni odgovori so bili tisti, ki niso pokazali razumevanja teme ali pa so bili preveč splošni, na primer: »da dobimo dovolj (ravno prav) sladkorja v krvi, bolnikom, ki jim trebušna slinavka ne deluje, morajo dodati inzulin«, »ker celice prenašajo snovi po telesu (tudi sladkor) in naše telo te snovi ob določenih procesih in na določenih mestih potrebuje (tudi sladkor)«, »ker celice potrebujejo sladkor«.
62
Iz slike 42 lahko razberemo, da je bilo v našem vzorcu popolnoma ustreznih odgovorov (19,8
%) nekaj odstotkov več kot popolnoma neustreznih (16,1 %). Delno ustreznih odgovorov je kar 43,0 %. Podatek nam pove predvsem, da učenci pravilno razumejo, da je sladkor pomemben za delovanje celice, vendar pa pri svojem odgovoru niso dovolj natančni ali ne vedo, da se sladkor s pomočjo celičnega dihanja pretvori v energijo, ki jo celice potrebujejo za delovanje. Manjka le kratek korak do pravilne povezave oziroma znanja, ki ga pričakujemo ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Učenci torej vedo, da je sladkor »hrana« celicam, ne poznajo pa dejstva, da sladkor kot tak za celice ni uporaben in da ga morajo še pretvoriti v energijo, ki jo lahko izkoristijo za delovanje. Tak odgovor je sicer pravilen, ni pa dovolj natančen. Zelo visok delež učencev (21,1 %) na nalogo ni odgovoril, kar je še en dokaz, da je bila ta tema med bolj zahtevnimi.
Slika 42: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 13. b
63
Naloga 14
Slika 43: Naloga 14 (vir: RIC)
Naloga 14. a
Naloga 14. a (sl. 43) preverja cilj s področja zgradbe in delovanja človeka, ki so ga učenci usvojili v 8. razredu osnovne šole, in sicer »na podlagi animacije ali modela povežejo zgradbo in delovanje srca ter spoznajo vlogo srčnega utripa in krvnega tlaka«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, ker preverja razumevanje in uporabo znanja. Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti le 0,38, kar pomeni, da jo uvrščamo v srednje zahtevne naloge.
Indeks diskriminativnosti je 0,33.
Popolnoma ustrezen je odgovor številka 2.
Slika 44 prikazuje, da je bilo v našem vzorcu več nepravilnih odgovorov kot pravilnih. 41,9 % učencev se je odločilo za pravilni odgovor 2, kar 53,7 % pa za nepravilni odgovor 4. Iz rezultat sklepamo, da učenci vedo, kaj je zaklopka in kako izgleda, vendar se jih je več odločilo za aortno zaklopko, ne pa za zaklopko med preddvorom in prekatom. Druga dva
64
nepravilna odgovora (številki 1 in 3) je izbralo neznatno število učencev (4,1 %). Samo 0,3 % učencev ni odgovorilo na vprašanje.
Slika 44: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 14. a
Naloga 14. b
Naloga 14. b (sl. 43) preverja cilja s področja zgradbe in delovanja človeka, ki so ju učenci usvojili v 8. razredu osnovne šole, in sicer »učenci na podlagi animacije ali modela povežejo zgradbo in delovanje srca ter spoznajo vlogo srčnega utripa in krvnega tlaka« ter »učenci poznajo zgradbo pljuč in razumejo proces izmenjave plinov ter to povežejo s prenosom plinov do celic po krvožilnem sistemu«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva analizo, sintezo in vrednotenje.
Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti le 0,39 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,41.
Kot popolnoma ustrezen odgovor štejemo naslednji dve možnosti.
Pri telesni vadbi je potreba celic po kisiku večja.
Pri telesni vadbi je potreba celic po energiji večja.
Za pridobitev točke učencem ni bilo treba omenjati celic. Tako smo kot popolnoma pravilen odgovor upoštevali tudi odgovore, kot so naslednji: »zato ker naše telo takrat potrebuje več kisika in ga mora srce poslati več po telesu« in »pri telesni vadbi rabimo več energije; za energijo pa rabimo več hranilnih snovi, kisik …, to pa vse raznaša kri; da bi organizem dobil več energije, srce bije hitreje, da te snovi hitreje odda; srce pa je mišica, ki poganja kri po telesu«.
65
Delno ustrezni odgovori niso bili zapisani tako natančno kot popolnoma pravilni, mednje smo uvrstili naslednje: »da pospeši krvni obtok skozi telo«, »pri vadbi človek diha hitreje, krvni obtok se poveča, srce pa mora biti hitreje, da dovolj hitro poganja kri po telesu«.
Popolnoma neustrezni odgovori niso pokazali pravilnega znanja oziroma velikokrat odražajo napačno predstavo, na primer: »ker se pospeši pretok krvi, tako vzdržuje stalno telesno temperaturo«, »zato ker dihamo hitreje«, »zat, ker se žile razširijo, kri po žilah začne hitreje teči in srčni utrip se pospeši«.
Podobno kot pri nalogi 14. a je tudi pri nalogi 14. b. v našem vzorcu več popolnoma neustreznih (45,6 %) kot popolnoma ustreznih odgovorov (33,6 %). Po drugi strani pa le 2,7
% učencev na to vprašanje ni odgovorilo (sl. 45). Pri popolnoma neustreznih odgovorih lahko pri pregledu odgovorov vidimo, da učenci največkrat zamenjajo vzrok in posledico, in sicer srce bije hitreje zaradi tega, ker se kri giblje hitreje in ne obratno. Pri delno ustreznih pa zaznamo, da učenci vedo, kaj je vzrok in kaj posledica, vendar pri zapisu niso dovolj natančni oziroma njihovi odgovori niso tako poglobljeni, kot bi ob koncu osnovne šole pričakovali.
Tako ne omenjajo, da telo ob naporu potrebuje več kisika oziroma energije, ki dovaja kri, zato mora srce biti hitreje.
Slika 45: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 14. b
66
Naloga 15
Slika 46: Naloga 15 (vir: RIC)
Naloga 15. a
Naloga 15. a (sl. 46) preverja cilj s področja celice in dedovanja, ki so ga učenci usvojili v 8.
razredu, in sicer »razumejo vlogo celičnih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in primerjajo njihovo delovanje v različnih tkivih in v različnih organizmih«.
(Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, saj preverja razumevanje in uporabo znanja. Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,36 in je tako srednje zahtevna naloga. Indeks diskriminativnosti je 0,29.
Popolnoma ustrezen odgovor, ki prinese točko, je »fotosinteza«. Vsi ostali odgovori so popolnoma neustrezni.
67
Največkrat se kot popolnoma neustrezna odgovora pojavljata zorenje in celično dihanje.
Presenetljivo je, da kar 42,6 % učencev v našem vzorcu na nalogo ni odgovorilo (slika 47).
Razlog je mogoče dejstvo, da so morali učenci povezati nekaj, kar sicer znajo (proces fotosinteze), z dejansko situacijo. To je bilo zanje verjetno zahtevno oziroma jih je zmedlo, tako da na nalogo raje niso odgovarjali. Po drugi strani pa je kar 35,2 % učencev navedlo ustrezen odgovor in le 22,1 % popolnoma neustrezen odgovor. Pri popolnoma neustreznih odgovorih lahko razberemo, da veliko učencev zamenjuje procesa zorenja in celičnega dihanja s fotosintezo. Mogoče so se preveč osredotočali na prvi del besedila naloge in premalo na drugega, ki jih jasno sprašuje po procesu, pri katerem nastajajo ogljikovi hidrati.
Slika 47: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 15. a
Naloga 15. b
Naloga 15. b (sl. 46) preverja cilj s področja evolucije, ki so ga učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje prilagojene na določeno okolje«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu (zahteva analizo, sintezo in vrednotenje). Uvrstila se je nad modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti le 0,07, kar jo uvršča na sam vrh težjih nalog. Indeks diskriminativnosti je 0,25.
V popolnoma ustreznem odgovoru mora biti navedeno, da je plod namenjen razširjanju in ne razmnoževanju. Učenec zato ni prejel točke, če je zapisal, da je plod hrana živali ali da gre za razmnoževanje rastline. Tako sta možna dva popolnoma ustrezna odgovora:
68
razširjanje semen in
razširjanje rastlin.
Primeri popolnoma ustreznih odgovorov učencev: »ker živali jedo jabolko, pojedo tudi semena, in ko izločijo ta semena, se ta zasadijo nekje drugje«, »pomen je, da bodo lahko živali dobile nagrado (hrano), s tem pa bodo raznesle tudi semena za nove jablane«.
Kot delno ustrezne smo opredelili odgovore, ki so bili manj natančni, vendar je bilo razvidno, da učenci razumejo, da so plodovi hrana živalim, čeprav niso omenjali razširjanja semen. Prav tako smo za delno ustrezne upoštevali odgovore, pri katerih so učenci sicer zapisali, da gre za razmnoževanje, vendar z dodatno razlago. Pri teh je bilo razvidno, da imajo bolj pravilno znanje in so samo napačno uporabili besedo razmnoževanje. Med delno pravilne smo uvrstili, na primer, naslednje odgovore: »tvorba plodov je prilagoditev, da se jablana lahko razmnožuje«, »nekje glede na podnebje seme hitreje vzklije ali pa seme poje srna, ki ga kasneje izloči«, »pomen je, da plenilci pojejo plod in ne same rastline – se pravi za preživetje« ter »jablana bi jeseni plodove odvrgla in iz semen, ki so v plodovih, bi potem nastale nove jablane«.
Popolnoma neustrezni odgovori so bili tisti, pri katerih ni bilo zaznati razumevanja teme, kot na primer: »da zrastejo lepi in zdravi plodovi«, »če se okolje preveč spremeni, se z prilagoditvijo nanj privadi in ne izumre«, »dobra prst, svetloba ali toplota sonce ter voda«,
»razmnoževanje«.
Glede na indeks težavnosti smo pričakovali, da bo zelo veliko popolnoma neustreznih odgovorov in iz slike 48 lahko razberemo, da je bilo takšnih odgovorov v našem vzorcu kar 69,8 %. Zanimivo je, da je bilo delno ustreznih odgovorov le 3,4 %. Popolnoma ustreznih odgovorov je bilo res malo (7,4 %) in kar 19,5 % učencev iz našega vzorca na vprašanje ni odgovorilo. Torej je bila le peščica učencev, ki so odgovorili popolnoma ustrezno, in zelo veliko takšnih, ki so razmišljali popolnoma napačno. Rezultati kažejo, da veliko učencev zamenjuje razmnoževanje rastlin (kar je naloga cveta) z razširjanjem (kar je naloga ploda).
Slika 48: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 15. b
69
Naloga 16
Slika 49: Naloga 16 (vir: RIC)
Naloga 16. a
Naloga 16. a (sl. 49) preverja cilj s področja zgradbe in delovanja živali, ki ga učenci usvojijo v 7. razredu osnove šole, in sicer »učenci razlikujejo med enoceličarji in mnogoceličarji ter spoznajo, da pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa poteka usklajeno delovanje mnogih specializiranih celic, ki so organizirane v tkiva organe in organske sisteme« .(Učni načrt Naravoslovje, 2011)
70
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva razumevanje in uporabo znanja.
Uvrstila pa se je v modro območje.
Pravilen je odgovor C. Indeks težavnosti je 0,54, ki pove, da je naloga srednje zahtevna.
Indeks diskriminativnosti pa je precej nizek in sicer ID = 0,10, kar nam pove, da naloga slabše razlikuje med bolj in manj uspešnimi učenci.
Iz slike 50 lahko razberemo, da je dobra polovica učencev (53,0 %) v našem vzorcu izbrala pravilni odgovor C (vodna bolha), več kot tretjina (35,6 %) pa nepravilni odgovor A (korenonožec). Preostala nepravilna odgovora (B in D), ki sta predstavljala bičkarja in migetalkarja, je izbralo zelo malo učencev (9,3 %). Samo 1,7 % učencev na nalogo ni odgovorilo.
Slika 50: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 16. a
Naloga 16. b
Naloga 16. b (sl. 49) preverja splošni cilj, ki so ga učenci usvojili v 9. razredu, in sicer
»razumevanje zgradbe in delovanja živih sistemov na različnih organizacijskih ravneh«.
(Učni načrt Naravoslovje, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva analizo, sintezo in vrednotenje.
Uvrstila se je nad modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,43, kar pomeni, da jo uvrščamo med srednje zahtevne naloge.
Indeks diskriminativnosti je 0,30.
Za pridobitev točke oziroma kot popolnoma ustrezen odgovor so učenci morali napisati dva od naslednjih vzrokov (če so napisali le enega, niso dobili točke):
iskanje hrane, hranjenje,
beg pred plenilci,
71
iskanje boljših pogojev/razmer,
razmnoževanje,
odziv na okolje.
Popolnoma pravilni odgovori učencev so na primer: »da lahko ulovijo svoj plen; da se lahko skrijejo pred napadalci«, »za hranjenje, da se branijo pred napadalci«, »da so se lahko skrile, da so dobile hrano«, »zato da si najdejo hrano in da se umaknejo slabim razmeram«.
Odgovore, ki niso ustrezali vsem zahtevam naloge in so bili manj natančni, smo opredelili kot delno pravilne. Tako sem uvrščamo odgovore, ki imajo naveden samo en vzrok in ne dveh, na primer: »ker se morajo, da se lahko razmnožujejo med seboj«, »da si najdejo hrano«, »da se imajo možnost razvijati in razmnoževati«, ali pa takšne, ki sicer imajo navedena dva razloga, vendar je eden od razlogov premalo natančen ali pa neustrezen: »da si iščejo hrano in da se
Odgovore, ki niso ustrezali vsem zahtevam naloge in so bili manj natančni, smo opredelili kot delno pravilne. Tako sem uvrščamo odgovore, ki imajo naveden samo en vzrok in ne dveh, na primer: »ker se morajo, da se lahko razmnožujejo med seboj«, »da si najdejo hrano«, »da se imajo možnost razvijati in razmnoževati«, ali pa takšne, ki sicer imajo navedena dva razloga, vendar je eden od razlogov premalo natančen ali pa neustrezen: »da si iščejo hrano in da se