Naloga 16. b
Naloga 16. b (sl. 49) preverja splošni cilj, ki so ga učenci usvojili v 9. razredu, in sicer
»razumevanje zgradbe in delovanja živih sistemov na različnih organizacijskih ravneh«.
(Učni načrt Naravoslovje, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva analizo, sintezo in vrednotenje.
Uvrstila se je nad modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,43, kar pomeni, da jo uvrščamo med srednje zahtevne naloge.
Indeks diskriminativnosti je 0,30.
Za pridobitev točke oziroma kot popolnoma ustrezen odgovor so učenci morali napisati dva od naslednjih vzrokov (če so napisali le enega, niso dobili točke):
iskanje hrane, hranjenje,
beg pred plenilci,
71
iskanje boljših pogojev/razmer,
razmnoževanje,
odziv na okolje.
Popolnoma pravilni odgovori učencev so na primer: »da lahko ulovijo svoj plen; da se lahko skrijejo pred napadalci«, »za hranjenje, da se branijo pred napadalci«, »da so se lahko skrile, da so dobile hrano«, »zato da si najdejo hrano in da se umaknejo slabim razmeram«.
Odgovore, ki niso ustrezali vsem zahtevam naloge in so bili manj natančni, smo opredelili kot delno pravilne. Tako sem uvrščamo odgovore, ki imajo naveden samo en vzrok in ne dveh, na primer: »ker se morajo, da se lahko razmnožujejo med seboj«, »da si najdejo hrano«, »da se imajo možnost razvijati in razmnoževati«, ali pa takšne, ki sicer imajo navedena dva razloga, vendar je eden od razlogov premalo natančen ali pa neustrezen: »da si iščejo hrano in da se lahko premikajo«, »zato da dobijo dovolj kisika, zato da obdržijo neko temperaturo«.
Neustrezni odgovori pa so tisti, ki so bili bodisi premalo natančni bodisi niso pokazali pravilnega razumevanja teme, na primer: »da ne izumrejo; da ne izgubijo moči«, »da ne izumrejo, da drugi vedo, da so žive«, »da se lahko širijo naprej«, »da lažje preživijo«.
Največ učencev (39,3 %) v našem vzorcu je na nalogo odgovorilo popolnoma ustrezno, 30,5
% učencev je napisalo delno ustrezen odgovor, popolnoma neustrezno pa je odgovorilo 15,8
% učencev našega vzorca (slika 51). Kar veliko (14,4 %) pa jih na nalogo sploh ni odgovorilo.
Glede na to, da nalogo uvrščamo v III. kognitivno stopnjo po Bloomu, so učenci na vprašanje dobro odgovarjali. Tako lahko iz njihovih odgovorov sklepamo, da znajo svoje znanje umestiti tudi v realne okoliščine. V primerjavi z nalogo 15. b., kjer so bili postavljeni v podobno situacijo, so to nalogo reševali bistveno boljše. Eden od razlogov je bil morda tudi to, da jim je bila situacija v tej nalogi bližja kot v 15. b, saj so se lahko vprašali, čemu se
72 Slika 51: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 16. b
Naloga 17
Slika 52: Naloga 17 (vir: RIC)
Naloga 17. a
Naloga 17. a (sl. 52) preverja cilj s področja biotehnologije, ki so ga učenci usvojili v 9.
razredu osnovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov)«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva razumevanje in uporabo znanja.
Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,47 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne naloge. Indeks diskriminativnosti je 0,32.
Popolnoma ustrezni so bili odgovori, ki so vsebovali naslednje ključne besede:
toplotna obdelava (prekuhavanje, pasterizacija, sterilizacija),
zamrzovanje,
73
dodatek konzervansa (sladkanje…),
shranjevanje v (nepredušno) zaprti posodi (vakuumiranje).
Za pridobitev točke ni bilo dovolj, če so učenci zapisali, da sok zgolj postavimo na hladno, v mrzel prostor ali pa v hladilnik. Primeri popolnoma ustreznih odgovorov: »s pasterizacijo«,
»prvo bi sok spravil v neki prostor in v sok bi dal sladkor«, »z vrenjem ali le dodajanjem sladkorja, ki je konzervans in omogoča obstojnost«, »zaprli ga bomo v nepredušne steklenice«.
Kot delno ustrezne odgovore smo označili tiste, ki so bili premalo natančni ali pa niso pokazali dovolj poglobljenega znanja, na primer: »s kvasovkami«, »z alkoholnim vrenjem«,
»zapreš ga v steklenico«.
Popolnoma neustrezni odgovori so bili tisti, ki niso pokazali razumevanja teme oziroma so bili premalo natančni, na primer: »s tem, da ga damo v embalažo«, »dali ga bomo v klet in ga pustili čez zimo«, »s filtracijo«, »s postopkom ohladitve; sokove bi spravili v hladilnico«.
Učenci v našem vzorcu so na nalogo razmeroma dobro odgovarjali, saj je bilo 56,7 % odgovorov popolnoma ustreznih (slika 53). Delno ustreznih, torej tistih, ki so tudi pokazali poznavanje teme, vendar so bili manj natančni, pa je bilo 12,8 %. Popolnoma neustreznih odgovorov je bilo 19,8 %, med temi je bilo največ takih, ki bi sok le postavili v hladen prostor oziroma hladilnik. 10,7 % učencev na nalogo ni odgovorilo, kar je precej glede na nekatere druge naloge. Ali je šlo samo za neznanje ali jim je zopet delalo preglavice to, da so morali razmišljati, kako svoje znanje uporabiti tudi v konkretni situaciji, težko rečemo.
Slika 53: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 17. a
74 Naloga 17 b.
Naloga 17. b (sl. 52) preverja cilj s področja biotehnologije, ki so ga učenci usvojili v 9.
razredu osnovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov)«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učenca pričakuje analizo, sintezo in vrednotenje. Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,38, in jo uvrščamo med srednje zahtevne naloge. Indeks diskriminativnosti je 0,35.
Med popolnoma ustrezne odgovore, ki so učencem prinesel točko, uvrščamo naslednje odgovore:
zaradi delovanja mikroorganizmov (plesni, bakterije, glive, kvasovke),
zaradi pojava alkoholnega vrenja,
zaradi pojava ocetnega vrenja.
Učencem ni bilo treba navesti, kako organizmi delujejo. Primeri nekaterih popolnoma ustreznih odgovorov: »ker posoda ni bila dovolj močno zaprta, so do soka prišli mikroorganizmi (bakterije)«, »ker so sok začele napasti bakterije in ga razgrajevati«, »sok zavre«.
Malo manj natančne odgovore smo uvrstili med delno ustrezne, takšni so bili tudi naslednji primeri: »zaradi prisotnosti kisika«, »nisem dovolj zaprla pokrova, zato je ob stiku kisika in soka je prišlo do navedene spremembe«, »ker je vmes prišel zrak«.
Popolnoma neustrezni odgovori niso pokazali znanja oziroma so bili odgovori preveč splošni, takšne so bili na primer: »zaradi tega, ker se je pokvaril, ker je bilo prevroče v sobi, kjer je bil«, »ker se je sok usedel«, »ker se je sok pokvaril zaradi neprimernega vzdrževanja«.
Slika 54 nam pokaže, da je nekaj več kot polovica učencev (54,4 %) v našem vzorcu popolnoma ustrezno odgovorila na vprašanje. Delno ustreznih, torej še vedno pravilnih, le premalo natančnih, je bilo 18,5 % odgovorov iz našega vzorca. Popolnoma neustreznih je bilo 17,4 % odgovorov. Tudi pri tej nalogi kar veliko učencev na vprašanje ni odgovorilo (9,7 %).
75 Slika 54: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 17. b
Naloga 18
76 Slika 55: Naloga 18 (vir: RIC)
Naloga 18. a
Naloga 18. a (sl. 55) preverja cilj, ki so ga učenci po starem učnem načrtu usvojili v 7.
razredu, in sicer »znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete«.
(Zupan in sod., 2000) Vsebinsko podoben cilj je tudi v novem učnem načrtu v 7. razredu.
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, saj preverja razumevanje in uporabo znanja. Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,37, uvrščamo jo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,27.
Popolnoma ustrezni odgovori, ki so v skladu z navodil za vrednotenje prinesli točko, so bili naslednji (učenci so morali zapisati enega od teh):
fitoplankton (rastlinski plankton), navodil za vrednotenje se razlikujejo v tem, da so manj natančni.
Kot neustrezne smo označili odgovore, ki niso pokazali poznavanja teme oziroma so bili premalo natančni, primeri takšnih odgovorov: »kit«, »plankton«, »mikroorganizmi«,
»praživali«.
Sliko 56 smo naredili tako, da smo popolnoma ustrezne odgovore razdelili na dva stolpca.
Popolnoma ustrezni so tisti odgovori, ki so učencem na preverjanju prinesli točko, takšnih odgovorov je bilo v našem vzorcu 35,2 %. Drugi stolpec pa prikazuje še odgovore, ki so tudi popolnoma ustrezni z biološkega vidika, se pravi odgovore, kot so »bakterije« in »rastline«, ki na NPZ niso prinesli točke; takšnih odgovorov je 21,1 %. Če seštejemo vse popolnoma ustrezne odgovore, jih je 56,3 %, kar kaže na zadovoljivo znanje učencev. Popolnoma neustreznih odgovorov je bilo 35,6 %. Na nalogo ni odgovorilo 8,1 % učencev iz našega vzorca.
Naloga je imela na NPZ razmeroma nizek indeks težavnosti (0,37), kar je posledica dejstva, da precej učencev ni odgovorilo, še bolj kakor to pa navodil za vrednotenje, ki so zahtevala preozek odgovor, zato je bilo na NPZ 56,7 % odgovorov, za katere učenci niso dobili točke.
77 Slika 56: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 18. a
Naloga 18. b
Naloga 18. b (sl. 55) preverja cilj, ki so ga učenci po starem učnem načrtu usvojili v 7.
razredu, in sicer »znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete«.
(Zupan in sod., 2000) Vsebinsko podoben cilj je tudi v novem učnem načrtu v 7. razredu.
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu in od učenca zahteva analizo, sintezo in vrednotenje.
Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,45 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,35.
Kot popolnoma ustrezne smo upoštevali naslednje odgovore:
povečalo bi se število sardel,
zmanjšalo bi se število morskih psov,
morski psi bi spremenili vrsto hrane,
morski psi bi se odselili.
Primeri popolnoma ustreznih odgovorov učencev: »več sardel«, »prekomerno razmnoževanje sardel, manjšanje rodu morskih psov«, »morski psi bi si morali poiskati drugo hrano«.
Med delno ustrezne smo uvrstili odgovore, ki so bili manj natančni, ali če so učenci poleg pravilnega odgovora napisali še nepravilnega, na primer izumrtje morskih psov in povečanje sardel: »sardele bi se namnožile, morski psi pa bi začeli poginjati«, »izumrtje morskih psov ali zmanjšano število le teh«.
Popolnoma neustrezni odgovori so tisti, ki niso pokazali znanja, na primer: »možnost bi bilo izumrtje morskih psov«, »sardela bi izumrla« ipd.
Slika 57 nam prikaže, da imajo učenci dokaj slabo znanje o delovanju prehranjevalnih verig oziroma na splošno o prehranjevanju morskih živali, saj je bilo kar 49,0 % odgovorov v
78
našem vzorcu popolnoma neustreznih, popolnoma ustreznih pa precej manj (32,9 %). Delno ustreznih odgovorov je bilo 9,1 % in ravno tolikšen je bil delež tistih, ki na vprašanje niso odgovorili. Če primerjamo rezultate našega vzorca in indeks težavnosti (ki je preračunan glede na celotno populacijo), lahko vidimo, da je naš vzorec na vprašanje odgovarjal malce slabše.
Slika 57: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 18. b
79
Naloga 19
Slika 58: Naloga 19 (vir: RIC)
Naloga 19. a
Naloga 19. a (sl. 58) preverja cilja s področja dedovanja, ki so ju učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da pri spolnem razmnoževanju nastajajo potomci, ki podedujejo po pol genov od vsakega od staršev in da se pri tem kombinira genetski material iz dveh različnih celic, od katerih vsaka izvira od enega izmed staršev« ter »učenci spoznajo, da pri oploditvi ženska in moška spolna celica prispevata po en komplet kromosomov, tako da nastane spojek z dvema kompletoma kromosomov«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva razumevanje in uporabo znanja.
Uvrstila se je v zeleno območje.
80
Naloga ima indeks težavnosti 0,77 in je bila med nalogami strukturiranega tipa najmanj zahtevna. Indeks diskriminativnosti je 0,30.
Edini popolnoma ustrezen odgovor je »32 kromosomov« ali pa samo »32«. Vsi ostali odgovori so bili uvrščeni med popolnoma neustrezne.
Naloga je spadala med manj zahtevne, saj je kar 76,5 % učencev v našem vzorcu navedlo popolnoma ustrezen odgovor (slika 59). Popolnoma neustreznih odgovorov je bilo 18,5 %.
Samo 5,0 % učencev ni odgovorilo na nalogo. Rezultati kažejo, da imajo učenci s področja dedovanje zelo dobro temeljno znanje.
Slika 59: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 19. a
Naloga 19. b
Naloga 19. b (sl. 58) preverja cilj s področja celice in dedovanja, ki so ga učenci usvojili v 8.
razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka) praviloma genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere«.
(Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu (analiza, sinteza in vrednotenje). Uvrstila se je v modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,24 in jo uvrščamo med bolj zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,47.
Podobno kot pri nalogi 19. a je tudi pri nalogi 19. b možen samo en popolnoma ustrezen odgovor, in sicer, da je v očesni celici konja 64 kromosomov.
Glede na rezultate pri nalogi 19. a bi pričakovali, da bodo učenci tudi to nalogo reševali zadovoljivo. Vendar je, kot lahko razberemo iz slike 60, kar 59,7 % učencev v našem vzorcu navedlo popolnoma neustrezen odgovor. Poleg tega jih kar visok delež (18,5 %) na nalogo
81
sploh ni odgovorilo. Popolnoma ustrezno je odgovorilo 21,8 % učencev iz našega vzorca.
Učenci imajo torej dobro temeljno znanje genetike, vendar jim delajo težave naloge, ki zahtevajo uporabo in povezovanje. Verjetno bi učenci veliko bolje odgovarjali na vprašanje, ki bi vprašalo po številu kromosomov v telesni celici in ne v očesni celici pri konju.
Slika 60: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 19. b
82
Naloga 20
Slika 61: Naloga 20 (vir: RIC)
83 Naloga 20. a
Naloga 20. a (sl. 61) preverja cilj 8. razreda osnovne šole s področja celice in dedovanja, in sicer »učenci razumejo vlogo celičnih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in primerjajo njihovo delovanje v različnih tkivih in različnih organizmih«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. taksonomsko stopnjo po Bloomu, saj preverja razumevanje in uporabo znanja. Uvrstila se je v rdeče območje.
Pravilen je odgovor D. Indeks težavnosti je 0,50, ki kaže na to, da je bila naloga srednje zahtevna. Indeks diskriminativnosti je 0,37.
Slika 62 nam prikaže, da je kar 55,4 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor D.
Vseeno pa je bilo precej takšnih, ki so izbrali napačni odgovor. Tako jih je 22,8 % izbralo odgovor A, 10,7 % odgovor B in 10,4 % odgovor C. 0,7% učencev na vprašanje ni odgovorilo. To pomeni, da skoraj polovica učencev ni usvojila koncepta celičnega dihanja (celično dihanje poteka v vseh celicah gliv, rastlin in živali). Rezultati pokažejo tudi to, da imajo učenci slabše znanje, kjer se zahteva uporabo in povezovanje.
Slika 62: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 20. a
Naloga 20. b
Naloga 20. b (sl. 61) preverja cilj s področja celice in dedovanja, ki so ga učenci usvojili v 8.
razredu osnovne šole, in sicer »učenci razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi celično membrano«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj preverja analizo, sintezo ter vrednotenje. Uvrstila se je nad modro območje.
84
Naloga ima indeks težavnosti le 0,14, kar nam pove, da so jo učenci slabše reševali in jo tako uvrščamo med zahtevnejše. Indeks diskriminativnosti je 0,27.
Kot popolnoma ustrezen je v navodilih za vrednotenje zapisan odgovor: »celica (citoplazma) se skrči ali izsuši«. Na NPZ so kot popolnoma ustrezne upoštevali tudi tiste odgovore, pri katerih je učenec poleg pravilnega odgovora napisal tudi nepravilnega, na primer: »celice propadejo; izločijo vodo – dehidrirajo«. Tako smo kot popolnoma ustrezne označili na primer naslednje odgovore: »celica se skrči, ker sol vleče vodo iz nje (vleče vodo nase)«, »celice se zoži, ker je do nje prišlo preveč soli; čez nekaj časa propade«.
Med delno ustrezne odgovore smo uvrstili tiste, ki so bili premalo natančni, vendar so še pokazali razumevanje snovi, na primer: »spremembe oblike celice in delovanja«, »spremeni obliko«.
Popolnoma neustrezni pa so bili tisti odgovori, pri katerih ni bilo opaziti razumevanja teme, na primer: »celica razpade, ker ni navajena na slano vodo«, »preparat se raztopi«, »celico malo razžre«.
Presenetilo nas je, da je bilo kar 50,0 % odgovorov v našem vzorcu popolnoma neustreznih in da kar 38,6 % učencev na nalogo sploh ni odgovorilo (slika 63). Popolnoma ustreznih je bilo le 9,1 % odgovorov, delno ustreznih pa 2,3 %. Iz teh rezultatov sklepamo, da večina učencev pri pouku ni izvajala vaje, pri kateri bi spoznali vpliv hipotoničnega in hipertoničnega okolja na celico.
Slika 63: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 20. b
85
Naloga 21
Slika 64: Naloga 21 (vir: RIC)
86 Naloga 21. a
Naloga 21. a (sl. 64) preverja cilj 8. razreda osnovne šole s področja celice in dedovanja, in sicer »učenci razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot – nukleotidov (model verižice)«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. taksonomsko stopnjo po Bloomu in preverja razumevanje ter uporabo znanja. Uvrstila se je nad modro območje.
Naloga ima indeks težavnosti le 0,17 in jo uvrščamo med bolj zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,24.
Pri nalogi 21. a je možen samo en pravilen odgovor, to je, da je pri žitu v molekulah DNA 27
% timina.
Iz slike 65 lahko razberemo, da je bila velika večina odgovorov v našem vzorcu popolnoma neustreznih (77,9 %). Le 16, 4 % odgovorov je bilo popolnoma ustreznih. 5,7 % učencev na nalogo ni odgovorilo. Naloga preverja, ali učenci vedo, da se adenin pari s timinom ter citozin z gvaninom. Poleg tega pa preverja tudi sposobnost branja preglednic, saj so morali učenci pravilen podatek odčitati iz preglednice. Sklepamo lahko, da je bilo ravno slednje dejavnik, ki je veliko učencev zavedel v napačen odgovor.
Slika 65: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 21. a
Naloga 21. b
Naloga 21. b (sl. 64) preverja cilj s področja evolucije, ki so ga učenci usvojili v 9. razredu snovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji«. (Učni načrt Biologija, 2011) Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učencev zahteva analizo, sintezo ter vrednotenje. Uvrstila se je nad modro območje.
87
Naloga ima indeks težavnosti le 0,31 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,24.
Ker smo opazili, da se pri nalogi pojavljajo podobne napake v odgovorih učencev, smo odgovore razvrstili po posebnem sistemu, ki nam omogoča boljši pregled.
Prva kategorija predstavlja popolnoma ustrezne odgovore: »ne, ker imata drugačen dedni zapis (DNA, nukleotide, zaporedje) ali ker se je zgodila mutacija«. Med te smo uvrstili tudi na primer naslednje: »ne, delovali bosta različno, saj je DNA drugačen«, »ne, zato ker je pri cepitvi prišlo do napake in zdaj celici nista enaki, ne morata delovati enako«.
Pod drugo kategorijo smo uvrstili učence, ki so na prvi del naloge 21. b odgovorili ustrezno, niso pa odgovorili na drugi del, to pomeni, da niso napisali razloga.
Tretja kategorija združuje učence, ki so odgovorili napačno, vendar so v drugem delu odgovora pokazali, da temo znajo in razumejo. Taki so naslednji primeri: »da, saj so hčerinske celice popolnoma enake materinski«, »DNA je povsem ista, zato bosta delovali enako«, »da, saj imata enak dedni zapis, kot ga je imela celica, iz katere sta nastali pred delitvijo« ipd. Pri teh odgovorih lahko sklepamo, da učenci niso opazili, da ima ena od hčerinskih celic drugačno DNA (je prišlo do mutacije).
V četrti kategoriji pa so učenci, ki so odgovorili neustrezno, na primer: »ne, saj celice niso iste; ena je moška, druga pa ženska«, »hčerinski celici se bosta prav tako odcepili druga od druge, nastali bosta dve novi celici«, »hčerinski celici bosta delovali isto, če sta enojajčni dvojčici, če pa dvojajčni dvojčici, pa ne bosta delovali isto«, »da«.
Učencev v našem vzorcu, ki so odgovorili popolnoma ustrezno, ki so torej napisali pravilen odgovor in smiselno razlago, je bilo 35,9 % (slika 66). Takih, ki so napisali pravilen odgovor, vendar niso dodali razlage, je 6,7 %. Zanimivo je, da je bilo kar 22,1 % takšnih odgovorov, ki so sicer zapisali napačen odgovor, vendar se je njihova razlaga ujemala z odgovorom. Pri teh odgovorih lahko sklepamo, da učenci bodisi niso opazili mutacije bodisi niti niso pozorno pregledali slike. Ti so napisali, tako kot so se učili pri pouku, da pri cepitvi nastaneta dve hčerinski celici, ki sta popolnoma enaki materinski. Kar nekaj učencev (14,4 %) pa ni pokazalo nikakršnega znanja ali pa so odgovorili samo z »da«. Kar velik delež učencev (20,8
%) na nalogo ni odgovoril, kar priča o njeni zahtevnosti.
Zanimivo je, da obe nalogi, 19. a in 19. b, preverjata podobno znanje (parjenje baz AT in CG), vendar so učenci pri drugi nalogi dosegali boljše rezultate (popolnoma pravilnih
Zanimivo je, da obe nalogi, 19. a in 19. b, preverjata podobno znanje (parjenje baz AT in CG), vendar so učenci pri drugi nalogi dosegali boljše rezultate (popolnoma pravilnih