Naloga 21. b
Naloga 21. b (sl. 64) preverja cilj s področja evolucije, ki so ga učenci usvojili v 9. razredu snovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji«. (Učni načrt Biologija, 2011) Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učencev zahteva analizo, sintezo ter vrednotenje. Uvrstila se je nad modro območje.
87
Naloga ima indeks težavnosti le 0,31 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,24.
Ker smo opazili, da se pri nalogi pojavljajo podobne napake v odgovorih učencev, smo odgovore razvrstili po posebnem sistemu, ki nam omogoča boljši pregled.
Prva kategorija predstavlja popolnoma ustrezne odgovore: »ne, ker imata drugačen dedni zapis (DNA, nukleotide, zaporedje) ali ker se je zgodila mutacija«. Med te smo uvrstili tudi na primer naslednje: »ne, delovali bosta različno, saj je DNA drugačen«, »ne, zato ker je pri cepitvi prišlo do napake in zdaj celici nista enaki, ne morata delovati enako«.
Pod drugo kategorijo smo uvrstili učence, ki so na prvi del naloge 21. b odgovorili ustrezno, niso pa odgovorili na drugi del, to pomeni, da niso napisali razloga.
Tretja kategorija združuje učence, ki so odgovorili napačno, vendar so v drugem delu odgovora pokazali, da temo znajo in razumejo. Taki so naslednji primeri: »da, saj so hčerinske celice popolnoma enake materinski«, »DNA je povsem ista, zato bosta delovali enako«, »da, saj imata enak dedni zapis, kot ga je imela celica, iz katere sta nastali pred delitvijo« ipd. Pri teh odgovorih lahko sklepamo, da učenci niso opazili, da ima ena od hčerinskih celic drugačno DNA (je prišlo do mutacije).
V četrti kategoriji pa so učenci, ki so odgovorili neustrezno, na primer: »ne, saj celice niso iste; ena je moška, druga pa ženska«, »hčerinski celici se bosta prav tako odcepili druga od druge, nastali bosta dve novi celici«, »hčerinski celici bosta delovali isto, če sta enojajčni dvojčici, če pa dvojajčni dvojčici, pa ne bosta delovali isto«, »da«.
Učencev v našem vzorcu, ki so odgovorili popolnoma ustrezno, ki so torej napisali pravilen odgovor in smiselno razlago, je bilo 35,9 % (slika 66). Takih, ki so napisali pravilen odgovor, vendar niso dodali razlage, je 6,7 %. Zanimivo je, da je bilo kar 22,1 % takšnih odgovorov, ki so sicer zapisali napačen odgovor, vendar se je njihova razlaga ujemala z odgovorom. Pri teh odgovorih lahko sklepamo, da učenci bodisi niso opazili mutacije bodisi niti niso pozorno pregledali slike. Ti so napisali, tako kot so se učili pri pouku, da pri cepitvi nastaneta dve hčerinski celici, ki sta popolnoma enaki materinski. Kar nekaj učencev (14,4 %) pa ni pokazalo nikakršnega znanja ali pa so odgovorili samo z »da«. Kar velik delež učencev (20,8
%) na nalogo ni odgovoril, kar priča o njeni zahtevnosti.
Zanimivo je, da obe nalogi, 19. a in 19. b, preverjata podobno znanje (parjenje baz AT in CG), vendar so učenci pri drugi nalogi dosegali boljše rezultate (popolnoma pravilnih odgovorov je bilo pri 21. a samo 16,4 %, pri 21. b pa 35,9 %). Domnevamo, da zato, ker gre v nalogi 21. a za branje preglednice (številčni podatki), v nalogi 21. b pa za branje podatkov iz slike.
88 Slika 66: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 21. b
89
Naloga 22
Slika 67: Naloga 22 (vir: RIC)
Naloga 22. a
Naloga 22. a (sl. 67) preverja cilja s področja dedovanja, ki so ju učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju
90
fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov« ter »učenci razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.)«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo znanja). Uvrstila se je v rumeno območje.
Naloga ima indeks težavnosti 0,65 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,30.
Popolnoma ustrezen odgovor se glasi, da bodo vsi mladički imeli črno barvo dlake, kot na primer: »črno barvo dlake«, »mladički bodo črnodlaki«.
Med delno ustrezne smo uvrstili odgovore, da bodo imeli mladički tako črno kot rjavo barvo dlake oziroma da bo več mladičkov črne kot rjave barve, na primer: »večina jih bo imela črne dlake«, »75 % mladičkov bo črnih, 25 % mladičkov pa bo rjavih«, »bili bodo šekasti, malo črne in malo rjave«.
Popolnoma neustrezni odgovori niso pokazali znanja, kot na primer: »mladički bodo imeli belo barvo«, »25 % mladičev črne barve 25 % mladičev rjave barve 50 % mladičev črne in rjave barve«, »rjava dlaka«.
Iz slike 68 lahko razberemo, da je kar 60,1 % odgovorov pri našem vzorcu bilo popolnoma ustreznih, kar kaže, da ima večina učencev dobro temeljno znanje. Dobro je tudi dejstvo, da samo 6,7 % učencev na vprašanje ni odgovorilo. Popolnoma neustreznih odgovorov je bilo 6,7 % in delno ustreznih 26,5 %. Razlog za velik delež delno ustreznih odgovorov lahko iščemo mogoče iščemo tudi v poznavanju realne situacije iz življenja učencev. Verjetno jih je kar nekaj takšnih, ki vedo, da pri psih, če parimo različne barve, mladički niso samo ene barve, ampak so lahko več različnih barv. To so lahko videli z lastnimi očmi in so tako napisali odgovor, ki je bil ustvarjen glede na izkušnje, zanemarili pa so besedilo naloge.
Mogoče bi bili rezultati boljši, če bi kot primer vzeli drugo žival, ki jim ni tako blizu.
Slika 68: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 22. a
91 Naloga 22. b
Naloga 22. b (sl. 67) preverja cilja s področja dedovanja, ki so ju učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov« ter »učenci razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.)«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu (zahteva analizo, sintezo ter vrednotenje). Uvrstila se je v modro območje.
»genotip osebe E je Gg«, »oseba E ima genotip GG ali Gg torej lahko zvije jezik«.
Delno ustrezni so bili odgovori, ki so pokazali znanje, vendar niso bili dovolj natančni, na primer: »oseba E ima dominanten genotip«, »dominanten«, »genotip E ima dominanten alel«,
»lahko zvije jezik. G«.
Med popolnoma neustrezne odgovore pa smo uvrstili tiste, ki niso pokazali znanja (so zapisali fenotip namesto genotipa …), na primer: »lahko zvije jezik«, »recesiven«, »ženska, lahko zvije jezik«, »genotip obeh staršev«, »je ženski, ki lahko upogne jezik«.
Naloga je bila za učence zahtevnejša, saj je bilo kar 41,3 % odgovorov iz našega vzorca popolnoma neustreznih (slika 69). Pri večini popolnoma neustreznih odgovorov je bi zapisan fenotip namesto genotipa. Pri delno ustreznih odgovorih so učenci sicer opisovali genotip (da je dominanten in podobno), vendar smo želeli bolj poglobljeno znanje. Na težavnost naloge pa kaže tudi dejstvo, da kar 11,7 % učencev sploh ni odgovorilo, le 22,5 % pa je odgovorilo popolnoma pravilno.
92 Slika 69: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 22. b
8. RAZPRAVA
Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo naše analize odgovorov, nam dajo veliko podrobnejše informacije o dejanskem znanju učencev, kot pa rezultati, ki jih je pridobil Državni izpitni center (RIC), saj slednji pokažejo samo razmerje med popolnoma pravilnimi in nepravilnimi odgovori. Z našo analizo pa smo globlje prodrli v razmišljanje učencev, saj smo zelo veliko informacij pridobili iz dejanskih odgovorov učencev, tudi nepravilnih. Tako smo jih razdelili ne samo na dva pola, temveč na štiri, in sicer smo odgovore razdelili na popolnoma pravilne, delno pravilne, popolnoma nepravilne ter brez odgovora. Kjerkoli smo opazili določeno ponavljanje napačnih odgovorov, smo te izpostavili in jih uvrstili v samostojno kategorijo. S takšno podrobno analizo smo zagotovili kar najboljše rezultate, ki nam dajejo potrebne informacije o tem, kje so pogoste napake, ki jih delajo učenci, s katerimi težavami so se učenci soočali pri reševanju, katere so močne in šibke točke njihovega znanja, katera področja se učencem zdijo težja, katere tipe naloge rešujejo manj uspešno ipd. S tem znanjem pa lahko izboljšamo proces poučevanja in tako zagotovimo naslednjim generacijam učencev bolj kakovosten učni proces.
Analiza je zajemala 32 nalog, vendar smo posebno pozornost namenili drugemu delu pole, ki jo predstavljajo strukturirane naloge, saj nam dajo odgovori, ki jih učenci izoblikujejo sami, precej podrobnejše informacije o njihovem znanju in razmišljanju. Za analizo smo zbrali precej velik vzorec, kar 298 naključno izbranih pol, saj nam le tak vzorec omogoča kar se da podrobno analizo, ki jo lahko potem posplošimo na celotno populacijo učencev, ki so opravljali nacionalni preizkus znanja iz biologije leta 2014.
93
Če naše rezultate primerjamo z rezultati, ki so bili predstavljeni v diplomskih delih, v katerih je vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz let 2006 in 2009, lahko rečemo, da še vedno srečujemo podobne napake, ki jih delajo učenci. Obe diplomski nalogi opozoritana to, da učenci pri pisanju odgovorov ne uporabljajo slovničnih pravil, tako vejice velikokrat izpustijo oziroma jih postavljajo na napačnih mestih, stavkov ne začnejo z veliko začetnico, besede so napačno zapisane ipd. Lahko rečem, da smo tudi pri naši analizi zaznali kar nekaj takšnih napak. Veliko težavo pa so predstavljali tudi nečitljivo zapisani odgovori, za katere je bilo porabljenega kar nekaj časa za dešifriranje. Čeprav je to NPZ iz biologije in ne iz slovenščine, bi morali učenci 9. razreda, ki zapuščajo obvezno šolanje, znati zapisati odgovore vestno in slovnično pravilno. Učencem že takoj na prvi strani piše, da morajo pisati čitljivo, drugače bo odgovor točkovan z 0 točkami, ker pa kot učitelji oziroma bodoči učitelji iščemo pri otrocih predvsem znanje, se potrudimo, da še tako nečitljive odgovore razberemo.
Bistveno pa je, da učitelji pri vseh predmetih poudarjajo pomembnost pravilne uporabe slovenskega jezika tako pri nastopih, zapisovanju snovi kot reševanju testov, saj je to vrlina, ki jo učenci na takšen način ponotranjijo in je del njih vse življenje.
Ker pa NPZ niso edini zunanji preizkusi znanja v Sloveniji, smo želeli rezultate primerjati tudi z dvema drugima zunanjima preizkusoma znanja, ki sta zajemala znanje naravoslovja oziroma biologije, to sta PISA in TIMSS. Pri obeh so slovenski učenci dosegli precej dobre rezultate, pri preizkusu PISA so dosegli 12. mesto od sodelujočih 53 držav, pri raziskavi TIMSS pa kar 6. mesto od 42 držav, ki so sodelovale pri preizkusu znanja v 8. razredu. Pri analizi preizkusa PISA smo prišli do ugotovitve, da imajo slovenski učenci dobro temeljno znanje biologije, težave pa jim povzroča to znanje uporabiti v novih situacijah in primerih.
Podobno so slovenski učenci pri preverjanju TIMSS, glede na druge države, pokazali boljše vsebinsko poznavanje biologije, večina pa jih je še vedno imela težave pri bolj abstraktnih nalogah, ki zahtevajo, da to znanje preslikajo na novo situacijo ter rešijo problem tudi s pomočjo sklepanja. Podoben trend smo ugotovili tudi pri rezultatih NPZ. Učenci so bolje reševali naloge, ki smo jih uvrstili v I. (znanje in poznavanje) in II. (razumevanje in uporaba) taksonomsko stopnjo, ter precej slabše tiste, ki spadajo v III. taksonomsko stopnjo in od učencev zahtevajo samostojno reševanje novih problemov, vrednotenje in analizo.
V nadaljevanju bomo prikazali najpomembnejše rezultate, ki smo jih dobili z analizo odgovorov na nacionalnem preizkusu znanja iz biologije leta 2014.
94
Najprej bi radi primerjali, koliko se popolnoma pravilni odgovori našega vzorca (N = 298) razlikujejo od rezultatov cele populacije (N = 4210) pri izbirnih nalogah (sl. 70) ter strukturiranih nalogah (sl. 71). Kot vidimo, so rezultati celotne populacije in našega vzorca pri obeh tipih nalog zelo podobni, torej lahko ugotovitve naše raziskave, ki smo jih opravili na tem vzorcu, posplošimo na celotno populacijo. Največje odstopanje zaznamo pri nalogah 17.
a in 17. b, zakaj točno je prišlo do tega, težko rečemo, možno je, da zato, ker smo postavili manj stroge kriterije kot pa ocenjevalci državnega izpitnega centra.
Slika 70: Primerjava deležev popolnoma ustreznih odgovorov na izbirne naloge pri celotni populaciji ter našem vzorcu
95
Slika 71: Primerjava deležev popolnoma ustreznih odgovorov na strukturirane naloge pri celotni populaciji ter našem vzorcu
Slika 72 pokaže strukturo nepravilnih odgovorov za naš vzorec, pri tem pa so za 100 % vzeti vsi neustrezni odgovori, torej popolnoma neustrezni, delno ustrezni in tisti brez odgovora
Slika 72: Prikaz strukture vseh neustreznih odgovorov v našem vzorcu (N = 298)
96
S pomočjo hipotez, ki smo si jih zadali na začetku analize nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2014, si poglejmo, katere naloge so tiste, pri katerih so se pojavljale tipične napake in katere so bile te napake (tipični odgovori, nedoseganje ciljev, težave pri razumevanju besedila in pisanju odgovorov).
1. hipoteza: predpostavljamo, da se v odgovorih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2014 kažejo določene značilne pomanjkljivosti oziroma tipični napačni odgovori.
Pri vsebinski analizi preverjanja znanja smo opazili, da pri določenih nalogah opazimo podobne napake oziroma tipične napačne odgovore. Od skupnih 32 nalog je kar 12 nalog takih, da lahko opazimo značilne pomanjkljivosti v znanju učencev, kar znaša 37,5 % vseh nalog (pregl. 5). Razlogi verjetno tičijo v slabšem razumevanju učne snovi, ki pa je pogojena tudi s težavnostjo teme in nalogami, ki so višjih taksonomskih stopenj in zahtevajo, da učenci znanje uporabijo pri reševanju novih, neznanih problemov. Poleg tega lahko razloge iščemo tudi v nerazumevanju besedila in slabših bralnih sposobnostih učencev ter ne nazadnje v samih vprašanjih, ki so lahko postavljena premalo natančno oziroma so slabše razumljiva.
Hipotezo smo sprejeli, saj smo značilne pomanjkljivosti oziroma tipične napačne odgovore učencev zasledili kar v 37,5 % vseh nalog na nacionalnem preizkusu znanja iz biologije 2014.
Preglednica 5: Predstavitev značilnih pomanjkljivosti oziroma tipičnih napačnih odgovorov Naloga Značilne pomanjkljivosti / tipični nepravilni odgovori
5 Učenci zamenjujejo pojem heterotrofija s parazitizmom (verjetno so povezali parazite z besedo razkrajanje, ki je v besedilu naloge).
12 Učenci zamenjujejo dogajanje v procesih fotosinteze in celičnega dihanja.
13. a
Učenci imajo napačno predstavo, da je sladkor že v kruhu oz. je moka sladkega okusa. Zelo pogost odgovor je bil tudi, da občutimo sladek okus, ker je jezik čutilo za okus. Pokaže se tudi neznanje strokovnega jezika.
13. b Učenci so odgovarjali preveč splošno (sladkor je celicam hrana ipd.)
14. b Učenci zamenjujejo vzrok in posledico, tako je bil pogost odgovor, da srce bije hitreje, ker kri hitreje kroži.
97
15. b 10 % učencev zamenjuje razmnoževanje rastlin (kar je naloga cveta) z razširjanjem.
19. b Učenci imajo sicer dobro temeljno znanje (dokaz so zelo dobri rezultati v nalogi 19. a), vendar imajo nato težave s povezovanjem in uporabo tega znanja.
20. a Učenci imajo slabše znanje, kjer naloga zahteva povezovanje in uporabo. Niso usvojili koncepta celičnega dihanja – poteka v vseh celicah gliv, rastlin in živali.
21. a Učenci so nepravilno odčitavali podatke iz razpredelnice – številčni podatki (možno je tudi slabše poznavanje teme – parjenje baz AT in CG).
21. b Učenci so pozabili napisati razlago ali pa so napačno odčitali podatke iz slike.
22. a Učenci ne razumejo koncept dominantnosti oz. recesivnosti (iz danih genotipov, predvidevali tudi rjavo dlako mladičev).
22. b Učenci niso napisali genotipa, temveč so opisovali lastnosti.
2. hipoteza: predpostavljamo, da učenci določenih tem, zajetih v temeljnih standardih učnih načrtov, ne obvladajo zadovoljivo.
Vsa vprašanja morajo, glede na 3. načelo nacionalnih preizkusov znanja, preverjati standarde, ki so zapisani v učnih načrtih. Pri analizi pa smo zasledili kar 12 od 32 nalog (kar predstavlja 37,5 % vseh nalog), ki so imele manj kot 40 % popolnoma ustreznih odgovorov , kar pomeni, da vsaj 37,5 % učencev ni uspelo usvojiti določenega cilja.
Preglednica 6 nam pokaže, pri katerih nalogah in katerih ciljev učenci v veliki večini (vsaj 60
% našega vzorca) niso usvojili ter kakšen je bil delež popolnoma ustreznih odgovorov za določeno nalogo.
Razlogov, zakaj so učenci slabše odgovarjali na ta vprašanja, je več. Verjetno je eden izmed vzrokov dejstvo, da učenci naloge in vprašanja pogosto slabo preberejo in jih zato ne razumejo dobro. Drugi razlog je po našem mnenju ugotovitev, da učenci svojega znanja ne znajo dobro uporabiti in nato ubesediti. Tudi raziskavi TIMSS in PISA sta nam razkrili, da imajo učenci sicer dobro faktografsko znanje, vendar ga, ko jih postavimo pred nov problem, ne znajo uporabiti za pravilno rešitev. To pa je po našem mnenju tudi najpomembnejši razlog za slabo reševanje strukturiranih nalog na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2014.
98
Hipotezo smo sprejeli, ker smo v analiziranih nalogah našega vzorca (N = 298) našli kar 37,5 % nalog, kjer je več kot 60 % odgovorov neustreznih, torej učenci določenih tem, zajetih v temeljnih standardih učnih načrtov, ne obvladajo zadovoljivo.
Preglednica 6: Predstavitev ciljev, ki jih več kot 60 % naključno izbranih učencev ni doseglo
Naloga Zahtevan cilj
Učenci spoznajo, da se snovi, ki sodelujejo pri prebavi (slina, želodčni sok, sok trebušne slinavke in žolč), izločajo v različnih delih prebavne cev.
11,7 %
13. b Učenci spoznajo nekatere žleze z notranjim izločanjem in
njihovo vlogo pri uravnavanju delovanja telesa. 19,8 %
14. b
Učenci na podlagi animacije ali modela povežejo zgradbo in delovanje srca ter spoznajo vlogo srčnega utripa in krvnega tlaka.
33,6 %
15. a
Učenci razumejo vlogo celičnih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in primerjajo njihovo delovanje v različnih tkivih in v različnih organizmih .
35,2 %
15. b
Učenci spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje
prilagojene na določeno okolje.
7,4 %
16. b Učenci razumejo zgradbo in delovanje živih sistemov na
različnih organizacijskih ravneh. 39,3 %
18. b Učenci znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v
prehranjevalne splete. 32,9 %
19. b
Učenci spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka) praviloma genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere.
21,8 %
20. b Učenci razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi 9,1 %
99 celično membrano.
21. a Učenci razumejo, da je dedna informacija zapisana z
zaporedjem osnovnih enot – nukleotidov (model verižice). 16,4 %
21. b
Učenci spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji.
35,9 %
22. b
Učenci spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov ter razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.).
22,5 %
3. hipoteza: predpostavljamo, da imajo učenci težave pri razumevanju in branju navodil ter pisnem izražanju.
Učenci morajo svoje odgovore na vprašanja v strukturiranih nalogah napisati, tako da se tretja hipoteza nanaša le na vprašanja tega tipa. Pri analizi smo kot delno pravilne odgovore označili tiste, ki so bili bodisi premalo natančni bodisi je manjkal del odgovora, kar pa kaže, da so bili učenci pri pisanju odgovorov premalo natančni ali pa so površno prebrali navodila. Bolj podrobno bomo pri tej hipotezi pogledali tista vprašanja, ki vsebujejo 25 % ali več delno pravilnih odgovorov.
Pri vsebinski analizi nacionalnega preizkusa smo odkrili štiri od osemnajstih strukturiranih nalog (22 % vseh strukturiranih nalog), pri katerih je bilo 25 % ali več delno pravilnih odgovorov (pregl. 7). Menimo, da so se pri teh nalogah pojavile težave predvsem zaradi tega, ker so učenci hitro in premalo natančno prebrali navodila. Do tega je lahko prišlo verjetno zaradi pomanjkljivega znanja teme, ki se kaže predvsem v nenatančnem zapisu učenca.
Zanemariti pa ne smemo tudi omejenega časa ter stresa pri pisanju preizkusa.
Hipotezo smo sprejeli, ker smo v analiziranih nalogah našega vzorca (N = 298) našli 22 % strukturiranih nalog, kjer se pojavljajo težave pri razumevanju in branju navodil ter pisnem izražanju.