91 Naloga 22. b
Naloga 22. b (sl. 67) preverja cilja s področja dedovanja, ki so ju učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov« ter »učenci razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.)«. (Učni načrt Biologija, 2011)
Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu (zahteva analizo, sintezo ter vrednotenje). Uvrstila se je v modro območje.
»genotip osebe E je Gg«, »oseba E ima genotip GG ali Gg torej lahko zvije jezik«.
Delno ustrezni so bili odgovori, ki so pokazali znanje, vendar niso bili dovolj natančni, na primer: »oseba E ima dominanten genotip«, »dominanten«, »genotip E ima dominanten alel«,
»lahko zvije jezik. G«.
Med popolnoma neustrezne odgovore pa smo uvrstili tiste, ki niso pokazali znanja (so zapisali fenotip namesto genotipa …), na primer: »lahko zvije jezik«, »recesiven«, »ženska, lahko zvije jezik«, »genotip obeh staršev«, »je ženski, ki lahko upogne jezik«.
Naloga je bila za učence zahtevnejša, saj je bilo kar 41,3 % odgovorov iz našega vzorca popolnoma neustreznih (slika 69). Pri večini popolnoma neustreznih odgovorov je bi zapisan fenotip namesto genotipa. Pri delno ustreznih odgovorih so učenci sicer opisovali genotip (da je dominanten in podobno), vendar smo želeli bolj poglobljeno znanje. Na težavnost naloge pa kaže tudi dejstvo, da kar 11,7 % učencev sploh ni odgovorilo, le 22,5 % pa je odgovorilo popolnoma pravilno.
92 Slika 69: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 22. b
8. RAZPRAVA
Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo naše analize odgovorov, nam dajo veliko podrobnejše informacije o dejanskem znanju učencev, kot pa rezultati, ki jih je pridobil Državni izpitni center (RIC), saj slednji pokažejo samo razmerje med popolnoma pravilnimi in nepravilnimi odgovori. Z našo analizo pa smo globlje prodrli v razmišljanje učencev, saj smo zelo veliko informacij pridobili iz dejanskih odgovorov učencev, tudi nepravilnih. Tako smo jih razdelili ne samo na dva pola, temveč na štiri, in sicer smo odgovore razdelili na popolnoma pravilne, delno pravilne, popolnoma nepravilne ter brez odgovora. Kjerkoli smo opazili določeno ponavljanje napačnih odgovorov, smo te izpostavili in jih uvrstili v samostojno kategorijo. S takšno podrobno analizo smo zagotovili kar najboljše rezultate, ki nam dajejo potrebne informacije o tem, kje so pogoste napake, ki jih delajo učenci, s katerimi težavami so se učenci soočali pri reševanju, katere so močne in šibke točke njihovega znanja, katera področja se učencem zdijo težja, katere tipe naloge rešujejo manj uspešno ipd. S tem znanjem pa lahko izboljšamo proces poučevanja in tako zagotovimo naslednjim generacijam učencev bolj kakovosten učni proces.
Analiza je zajemala 32 nalog, vendar smo posebno pozornost namenili drugemu delu pole, ki jo predstavljajo strukturirane naloge, saj nam dajo odgovori, ki jih učenci izoblikujejo sami, precej podrobnejše informacije o njihovem znanju in razmišljanju. Za analizo smo zbrali precej velik vzorec, kar 298 naključno izbranih pol, saj nam le tak vzorec omogoča kar se da podrobno analizo, ki jo lahko potem posplošimo na celotno populacijo učencev, ki so opravljali nacionalni preizkus znanja iz biologije leta 2014.
93
Če naše rezultate primerjamo z rezultati, ki so bili predstavljeni v diplomskih delih, v katerih je vsebinska analiza nacionalnega preverjanja znanja iz let 2006 in 2009, lahko rečemo, da še vedno srečujemo podobne napake, ki jih delajo učenci. Obe diplomski nalogi opozoritana to, da učenci pri pisanju odgovorov ne uporabljajo slovničnih pravil, tako vejice velikokrat izpustijo oziroma jih postavljajo na napačnih mestih, stavkov ne začnejo z veliko začetnico, besede so napačno zapisane ipd. Lahko rečem, da smo tudi pri naši analizi zaznali kar nekaj takšnih napak. Veliko težavo pa so predstavljali tudi nečitljivo zapisani odgovori, za katere je bilo porabljenega kar nekaj časa za dešifriranje. Čeprav je to NPZ iz biologije in ne iz slovenščine, bi morali učenci 9. razreda, ki zapuščajo obvezno šolanje, znati zapisati odgovore vestno in slovnično pravilno. Učencem že takoj na prvi strani piše, da morajo pisati čitljivo, drugače bo odgovor točkovan z 0 točkami, ker pa kot učitelji oziroma bodoči učitelji iščemo pri otrocih predvsem znanje, se potrudimo, da še tako nečitljive odgovore razberemo.
Bistveno pa je, da učitelji pri vseh predmetih poudarjajo pomembnost pravilne uporabe slovenskega jezika tako pri nastopih, zapisovanju snovi kot reševanju testov, saj je to vrlina, ki jo učenci na takšen način ponotranjijo in je del njih vse življenje.
Ker pa NPZ niso edini zunanji preizkusi znanja v Sloveniji, smo želeli rezultate primerjati tudi z dvema drugima zunanjima preizkusoma znanja, ki sta zajemala znanje naravoslovja oziroma biologije, to sta PISA in TIMSS. Pri obeh so slovenski učenci dosegli precej dobre rezultate, pri preizkusu PISA so dosegli 12. mesto od sodelujočih 53 držav, pri raziskavi TIMSS pa kar 6. mesto od 42 držav, ki so sodelovale pri preizkusu znanja v 8. razredu. Pri analizi preizkusa PISA smo prišli do ugotovitve, da imajo slovenski učenci dobro temeljno znanje biologije, težave pa jim povzroča to znanje uporabiti v novih situacijah in primerih.
Podobno so slovenski učenci pri preverjanju TIMSS, glede na druge države, pokazali boljše vsebinsko poznavanje biologije, večina pa jih je še vedno imela težave pri bolj abstraktnih nalogah, ki zahtevajo, da to znanje preslikajo na novo situacijo ter rešijo problem tudi s pomočjo sklepanja. Podoben trend smo ugotovili tudi pri rezultatih NPZ. Učenci so bolje reševali naloge, ki smo jih uvrstili v I. (znanje in poznavanje) in II. (razumevanje in uporaba) taksonomsko stopnjo, ter precej slabše tiste, ki spadajo v III. taksonomsko stopnjo in od učencev zahtevajo samostojno reševanje novih problemov, vrednotenje in analizo.
V nadaljevanju bomo prikazali najpomembnejše rezultate, ki smo jih dobili z analizo odgovorov na nacionalnem preizkusu znanja iz biologije leta 2014.
94
Najprej bi radi primerjali, koliko se popolnoma pravilni odgovori našega vzorca (N = 298) razlikujejo od rezultatov cele populacije (N = 4210) pri izbirnih nalogah (sl. 70) ter strukturiranih nalogah (sl. 71). Kot vidimo, so rezultati celotne populacije in našega vzorca pri obeh tipih nalog zelo podobni, torej lahko ugotovitve naše raziskave, ki smo jih opravili na tem vzorcu, posplošimo na celotno populacijo. Največje odstopanje zaznamo pri nalogah 17.
a in 17. b, zakaj točno je prišlo do tega, težko rečemo, možno je, da zato, ker smo postavili manj stroge kriterije kot pa ocenjevalci državnega izpitnega centra.
Slika 70: Primerjava deležev popolnoma ustreznih odgovorov na izbirne naloge pri celotni populaciji ter našem vzorcu
95
Slika 71: Primerjava deležev popolnoma ustreznih odgovorov na strukturirane naloge pri celotni populaciji ter našem vzorcu
Slika 72 pokaže strukturo nepravilnih odgovorov za naš vzorec, pri tem pa so za 100 % vzeti vsi neustrezni odgovori, torej popolnoma neustrezni, delno ustrezni in tisti brez odgovora
Slika 72: Prikaz strukture vseh neustreznih odgovorov v našem vzorcu (N = 298)
96
S pomočjo hipotez, ki smo si jih zadali na začetku analize nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2014, si poglejmo, katere naloge so tiste, pri katerih so se pojavljale tipične napake in katere so bile te napake (tipični odgovori, nedoseganje ciljev, težave pri razumevanju besedila in pisanju odgovorov).
1. hipoteza: predpostavljamo, da se v odgovorih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2014 kažejo določene značilne pomanjkljivosti oziroma tipični napačni odgovori.
Pri vsebinski analizi preverjanja znanja smo opazili, da pri določenih nalogah opazimo podobne napake oziroma tipične napačne odgovore. Od skupnih 32 nalog je kar 12 nalog takih, da lahko opazimo značilne pomanjkljivosti v znanju učencev, kar znaša 37,5 % vseh nalog (pregl. 5). Razlogi verjetno tičijo v slabšem razumevanju učne snovi, ki pa je pogojena tudi s težavnostjo teme in nalogami, ki so višjih taksonomskih stopenj in zahtevajo, da učenci znanje uporabijo pri reševanju novih, neznanih problemov. Poleg tega lahko razloge iščemo tudi v nerazumevanju besedila in slabših bralnih sposobnostih učencev ter ne nazadnje v samih vprašanjih, ki so lahko postavljena premalo natančno oziroma so slabše razumljiva.
Hipotezo smo sprejeli, saj smo značilne pomanjkljivosti oziroma tipične napačne odgovore učencev zasledili kar v 37,5 % vseh nalog na nacionalnem preizkusu znanja iz biologije 2014.
Preglednica 5: Predstavitev značilnih pomanjkljivosti oziroma tipičnih napačnih odgovorov Naloga Značilne pomanjkljivosti / tipični nepravilni odgovori
5 Učenci zamenjujejo pojem heterotrofija s parazitizmom (verjetno so povezali parazite z besedo razkrajanje, ki je v besedilu naloge).
12 Učenci zamenjujejo dogajanje v procesih fotosinteze in celičnega dihanja.
13. a
Učenci imajo napačno predstavo, da je sladkor že v kruhu oz. je moka sladkega okusa. Zelo pogost odgovor je bil tudi, da občutimo sladek okus, ker je jezik čutilo za okus. Pokaže se tudi neznanje strokovnega jezika.
13. b Učenci so odgovarjali preveč splošno (sladkor je celicam hrana ipd.)
14. b Učenci zamenjujejo vzrok in posledico, tako je bil pogost odgovor, da srce bije hitreje, ker kri hitreje kroži.
97
15. b 10 % učencev zamenjuje razmnoževanje rastlin (kar je naloga cveta) z razširjanjem.
19. b Učenci imajo sicer dobro temeljno znanje (dokaz so zelo dobri rezultati v nalogi 19. a), vendar imajo nato težave s povezovanjem in uporabo tega znanja.
20. a Učenci imajo slabše znanje, kjer naloga zahteva povezovanje in uporabo. Niso usvojili koncepta celičnega dihanja – poteka v vseh celicah gliv, rastlin in živali.
21. a Učenci so nepravilno odčitavali podatke iz razpredelnice – številčni podatki (možno je tudi slabše poznavanje teme – parjenje baz AT in CG).
21. b Učenci so pozabili napisati razlago ali pa so napačno odčitali podatke iz slike.
22. a Učenci ne razumejo koncept dominantnosti oz. recesivnosti (iz danih genotipov, predvidevali tudi rjavo dlako mladičev).
22. b Učenci niso napisali genotipa, temveč so opisovali lastnosti.
2. hipoteza: predpostavljamo, da učenci določenih tem, zajetih v temeljnih standardih učnih načrtov, ne obvladajo zadovoljivo.
Vsa vprašanja morajo, glede na 3. načelo nacionalnih preizkusov znanja, preverjati standarde, ki so zapisani v učnih načrtih. Pri analizi pa smo zasledili kar 12 od 32 nalog (kar predstavlja 37,5 % vseh nalog), ki so imele manj kot 40 % popolnoma ustreznih odgovorov , kar pomeni, da vsaj 37,5 % učencev ni uspelo usvojiti določenega cilja.
Preglednica 6 nam pokaže, pri katerih nalogah in katerih ciljev učenci v veliki večini (vsaj 60
% našega vzorca) niso usvojili ter kakšen je bil delež popolnoma ustreznih odgovorov za določeno nalogo.
Razlogov, zakaj so učenci slabše odgovarjali na ta vprašanja, je več. Verjetno je eden izmed vzrokov dejstvo, da učenci naloge in vprašanja pogosto slabo preberejo in jih zato ne razumejo dobro. Drugi razlog je po našem mnenju ugotovitev, da učenci svojega znanja ne znajo dobro uporabiti in nato ubesediti. Tudi raziskavi TIMSS in PISA sta nam razkrili, da imajo učenci sicer dobro faktografsko znanje, vendar ga, ko jih postavimo pred nov problem, ne znajo uporabiti za pravilno rešitev. To pa je po našem mnenju tudi najpomembnejši razlog za slabo reševanje strukturiranih nalog na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2014.
98
Hipotezo smo sprejeli, ker smo v analiziranih nalogah našega vzorca (N = 298) našli kar 37,5 % nalog, kjer je več kot 60 % odgovorov neustreznih, torej učenci določenih tem, zajetih v temeljnih standardih učnih načrtov, ne obvladajo zadovoljivo.
Preglednica 6: Predstavitev ciljev, ki jih več kot 60 % naključno izbranih učencev ni doseglo
Naloga Zahtevan cilj
Učenci spoznajo, da se snovi, ki sodelujejo pri prebavi (slina, želodčni sok, sok trebušne slinavke in žolč), izločajo v različnih delih prebavne cev.
11,7 %
13. b Učenci spoznajo nekatere žleze z notranjim izločanjem in
njihovo vlogo pri uravnavanju delovanja telesa. 19,8 %
14. b
Učenci na podlagi animacije ali modela povežejo zgradbo in delovanje srca ter spoznajo vlogo srčnega utripa in krvnega tlaka.
33,6 %
15. a
Učenci razumejo vlogo celičnih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in primerjajo njihovo delovanje v različnih tkivih in v različnih organizmih .
35,2 %
15. b
Učenci spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolje
prilagojene na določeno okolje.
7,4 %
16. b Učenci razumejo zgradbo in delovanje živih sistemov na
različnih organizacijskih ravneh. 39,3 %
18. b Učenci znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v
prehranjevalne splete. 32,9 %
19. b
Učenci spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka) praviloma genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere.
21,8 %
20. b Učenci razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi 9,1 %
99 celično membrano.
21. a Učenci razumejo, da je dedna informacija zapisana z
zaporedjem osnovnih enot – nukleotidov (model verižice). 16,4 %
21. b
Učenci spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji.
35,9 %
22. b
Učenci spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov ter razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.).
22,5 %
3. hipoteza: predpostavljamo, da imajo učenci težave pri razumevanju in branju navodil ter pisnem izražanju.
Učenci morajo svoje odgovore na vprašanja v strukturiranih nalogah napisati, tako da se tretja hipoteza nanaša le na vprašanja tega tipa. Pri analizi smo kot delno pravilne odgovore označili tiste, ki so bili bodisi premalo natančni bodisi je manjkal del odgovora, kar pa kaže, da so bili učenci pri pisanju odgovorov premalo natančni ali pa so površno prebrali navodila. Bolj podrobno bomo pri tej hipotezi pogledali tista vprašanja, ki vsebujejo 25 % ali več delno pravilnih odgovorov.
Pri vsebinski analizi nacionalnega preizkusa smo odkrili štiri od osemnajstih strukturiranih nalog (22 % vseh strukturiranih nalog), pri katerih je bilo 25 % ali več delno pravilnih odgovorov (pregl. 7). Menimo, da so se pri teh nalogah pojavile težave predvsem zaradi tega, ker so učenci hitro in premalo natančno prebrali navodila. Do tega je lahko prišlo verjetno zaradi pomanjkljivega znanja teme, ki se kaže predvsem v nenatančnem zapisu učenca.
Zanemariti pa ne smemo tudi omejenega časa ter stresa pri pisanju preizkusa.
Hipotezo smo sprejeli, ker smo v analiziranih nalogah našega vzorca (N = 298) našli 22 % strukturiranih nalog, kjer se pojavljajo težave pri razumevanju in branju navodil ter pisnem izražanju.
100
Preglednica 7: Predstavitev napak pri branju navodil in pisnem izražanju.
Naloga Opis napak pri posameznih nalogah
Odstotek delno pravilnih odgovorov
13. b Učenci so navajali zgolj pomembnost sladkorja za
preživetje/delovanje celic oziroma da je sladkor hrana celicam. 43 % 16. b Učenci so navedli le en razlog namesto dveh ali pa je bil eden od
razlogov neustrezen. 30,5 %
21. b Učenci so navedli napačen odgovor s pravilno razlago ali pa
pravilen odgovor brez razlage. 28,8 %
22. a Učenci so odgovor zapisali premalo natančno, npr. večina
mladičev bo črnih. 26,5 %
Če povzamemo vse rezultate, lahko rečemo, da znanje učencev ni zadovoljivo. Veliko je ciljev, ki jih niso uspeli doseči, lahko da je to tudi posledica uvedbe novega učnega načrta, v katerem so tudi popolnoma nove učne teme. Zanimivo bo primerjati rezultate naše raziskave, v kateri smo deloma že ugotavljali učinek poučevanja po novih učnih načrtih, s prihodnjimi raziskavami, pri katerih bodo učitelji te teme obdelali pri pouku že večkrat in se bodo o najboljših metodah dela še dodatno izobrazili. NPZ je formativno preverjanje znanja, njegov namen je torej zbrati objektivno oceno o znanju učencev (tistem dolgoročnem) in o pogostih napačnih predstavah, da se lahko nato vpliva na izboljšanje učnega procesa. Zato je smiselno, da je preverjanje nekoliko »težje« in preverja tisto znanje, ki učencem predstavlja izziv.
9. SKLEPI
Na temelju vsebinske analize nacionalnega preverjanja znanja iz biologije 2014 smo sprejeli naslednje sklepe glede postavljenih hipotez:
1. hipoteza: predpostavljamo, da se v odgovorih učencev pri nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2014 kažejo določene značilne pomanjkljivosti oziroma tipični napačni odgovori.
101
Hipotezo smo sprejeli, saj smo značilne pomanjkljivosti oziroma tipične napačne odgovore učencev zasledili kar v 12 od skupnih 32 nalog, kar predstavlja 37,5 % vseh nalog na nacionalnem preizkusu znanja iz biologije 2014.
2. hipoteza: predpostavljamo, da učenci določenih tem, zajetih v temeljnih standardih učnih načrtov, ne obvladajo zadovoljivo.
Hipotezo smo sprejeli, ker smo v analiziranih nalogah našega vzorca (N = 298) našli kar 37,5 % nalog (12 od skupnih 32 nalog), kjer je več kot 60 % odgovorov napačnih, torej učenci določenih tem, zajetih v temeljnih standardih učnih načrtov, ne obvladajo zadovoljivo.
3. hipoteza: predpostavljamo, da imajo učenci težave pri razumevanju in branju navodil ter pisnem izražanju. pomembno, z lastnim odkrivanjem in raziskovanjem pridobivajo praktična znanja, ki jim niso v pomoč samo v šolskih klopeh, ampak tudi v njihovem nadaljnjem življenju. Pri pouku biologije smo zbližani z naravo, spoznamo, kako je živa narava zgrajena iz med seboj povezanih sistemov, katerih del smo tudi mi sami. Tako je pouk biologije izjemno pomemben za vse učence in vsi učitelji moramo stremeti k temu, da bomo predmet učencem čim bolj približali in odpravili vse morebitne zmotne predstave. Ravno zaradi tega smo se odločili za podrobno vsebinsko analizo nacionalnega preizkusa znanja iz biologije 2014. S pomočjo zunanjega preverjanja, ki omogoči objektiven vpogled v znanje učencev, lahko preverimo, katere so pogoste napake in zmotne predstave učencev ter kateri so cilji, ki jih težje usvojijo oziroma katere teme se učencem zdijo bolj zahtevne. Rezultati tega diplomskega dela nam bodo pomagali pri razumevanju dejanskega znanja učencev in nam tako predstavljali oporo za izboljšavo učnega procesa v prihodnje.
102
Nacionalni preizkus znanja je zunanje preverjanje znanja, ki ga v Sloveniji izvajamo že od šolskega leta 2000/2001, njegov namen pa je predvsem, da tako učencem, staršem, šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim institucijam posreduje objektivne podatke o znanju učencev pri nas. V šolskem letu 2013/2014 je bila biologija na nacionalnem preizkusu znanja že četrtič, pisalo jo je kar 4210 učencev, katerih povprečni uspeh je bil 47,46 odstotnih točk.
Preizkus je bil sestavljen iz 12 nalog izbirnega tipa in 10 strukturiranih nalog, na katere so učenci morali sami zapisati odgovor. Na naključnem vzorcu 298 preizkusov znanja, nas je zanimalo ne samo, ali so si učenci pri nalogi prislužili točko ali ne, temveč tudi kakšni so bili odgovori glede na njihovo vsebino. Tako smo odgovore razdelili v štiri kategorije: popolnoma ustrezni odgovori, delno ustrezni odgovori, popolnoma neustrezni odgovori ter brez odgovora. Vsak odgovor smo izpisali in ga uvrstili v primerno kategorijo. Znotraj vsakega odgovora pa smo poiskali še, katere so tiste najpogostejše napake, ki so jih naredili učenci.
Tako smo v naši analizi veliko podatkov dobili tudi iz odgovorov, ki na NPZ niso prinesli točke.
Na začetku smo si postavili tri hipoteze, prva predpostavlja, da bomo pri analizi odgovorov zasledili značilne pomanjkljivosti oz. tipične napačne odgovore, druga pravi, da učenci določenih tem, ki so zajete v temeljnih standardih učnih načrtov, ne obvladajo zadovoljivo, tretja pa pravi, da imajo učenci težave pri razumevanju in branju navodil ter pisnem izražanju.
Na temelju rezultatov smo vse tri hipoteze sprejeli, saj smo ugotovili, da znanje učencev ni zadovoljivo, v njihovem znanju se kažejo značilne pomanjkljivosti, imajo pa tudi težave pri razumevanju in branju navodil ter pisanju odgovora. Zato je še posebej pomembno, da šole in druge ustanove, ki se ukvarjajo z biološkim izobraževanjem, uporabijo vse podatke iz naše analize, ki bi jim lahko pomagali pri izboljšavi učnega procesa.
103
VIRI IN LITERATURA
Izhodišča nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli. (2005). Ljubljana, Državni izpitni center.
http://www.ric.si/mma/izhodi%C5%A1%C4%8Da%20npz%20v%20o%C5%A1/2006070 611531042/ (5. 9. 2015)
Japelj Pavešić, B., Svetlik, K., Kozina, A. (2012). Znanje matematike in naravoslovja med
Japelj Pavešić, B., Svetlik, K., Kozina, A. (2012). Znanje matematike in naravoslovja med