Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 17. a

74 Naloga 17 b.

Naloga 17. b (sl. 52) preverja cilj s področja biotehnologije, ki so ga učenci usvojili v 9.

razredu osnovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo različnih dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov)«. (Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učenca pričakuje analizo, sintezo in vrednotenje. Uvrstila se je v modro območje.

Naloga ima indeks težavnosti 0,38, in jo uvrščamo med srednje zahtevne naloge. Indeks diskriminativnosti je 0,35.

Med popolnoma ustrezne odgovore, ki so učencem prinesel točko, uvrščamo naslednje odgovore:

 zaradi delovanja mikroorganizmov (plesni, bakterije, glive, kvasovke),

 zaradi pojava alkoholnega vrenja,

 zaradi pojava ocetnega vrenja.

Učencem ni bilo treba navesti, kako organizmi delujejo. Primeri nekaterih popolnoma ustreznih odgovorov: »ker posoda ni bila dovolj močno zaprta, so do soka prišli mikroorganizmi (bakterije)«, »ker so sok začele napasti bakterije in ga razgrajevati«, »sok zavre«.

Malo manj natančne odgovore smo uvrstili med delno ustrezne, takšni so bili tudi naslednji primeri: »zaradi prisotnosti kisika«, »nisem dovolj zaprla pokrova, zato je ob stiku kisika in soka je prišlo do navedene spremembe«, »ker je vmes prišel zrak«.

Popolnoma neustrezni odgovori niso pokazali znanja oziroma so bili odgovori preveč splošni, takšne so bili na primer: »zaradi tega, ker se je pokvaril, ker je bilo prevroče v sobi, kjer je bil«, »ker se je sok usedel«, »ker se je sok pokvaril zaradi neprimernega vzdrževanja«.

Slika 54 nam pokaže, da je nekaj več kot polovica učencev (54,4 %) v našem vzorcu popolnoma ustrezno odgovorila na vprašanje. Delno ustreznih, torej še vedno pravilnih, le premalo natančnih, je bilo 18,5 % odgovorov iz našega vzorca. Popolnoma neustreznih je bilo 17,4 % odgovorov. Tudi pri tej nalogi kar veliko učencev na vprašanje ni odgovorilo (9,7 %).

75 Slika 54: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 17. b

Naloga 18

76 Slika 55: Naloga 18 (vir: RIC)

Naloga 18. a

Naloga 18. a (sl. 55) preverja cilj, ki so ga učenci po starem učnem načrtu usvojili v 7.

razredu, in sicer »znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete«.

(Zupan in sod., 2000) Vsebinsko podoben cilj je tudi v novem učnem načrtu v 7. razredu.

Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, saj preverja razumevanje in uporabo znanja. Uvrstila se je v modro območje.

Naloga ima indeks težavnosti 0,37, uvrščamo jo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,27.

Popolnoma ustrezni odgovori, ki so v skladu z navodil za vrednotenje prinesli točko, so bili naslednji (učenci so morali zapisati enega od teh):

 fitoplankton (rastlinski plankton), navodil za vrednotenje se razlikujejo v tem, da so manj natančni.

Kot neustrezne smo označili odgovore, ki niso pokazali poznavanja teme oziroma so bili premalo natančni, primeri takšnih odgovorov: »kit«, »plankton«, »mikroorganizmi«,

»praživali«.

Sliko 56 smo naredili tako, da smo popolnoma ustrezne odgovore razdelili na dva stolpca.

Popolnoma ustrezni so tisti odgovori, ki so učencem na preverjanju prinesli točko, takšnih odgovorov je bilo v našem vzorcu 35,2 %. Drugi stolpec pa prikazuje še odgovore, ki so tudi popolnoma ustrezni z biološkega vidika, se pravi odgovore, kot so »bakterije« in »rastline«, ki na NPZ niso prinesli točke; takšnih odgovorov je 21,1 %. Če seštejemo vse popolnoma ustrezne odgovore, jih je 56,3 %, kar kaže na zadovoljivo znanje učencev. Popolnoma neustreznih odgovorov je bilo 35,6 %. Na nalogo ni odgovorilo 8,1 % učencev iz našega vzorca.

Naloga je imela na NPZ razmeroma nizek indeks težavnosti (0,37), kar je posledica dejstva, da precej učencev ni odgovorilo, še bolj kakor to pa navodil za vrednotenje, ki so zahtevala preozek odgovor, zato je bilo na NPZ 56,7 % odgovorov, za katere učenci niso dobili točke.

77 Slika 56: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 18. a

Naloga 18. b

Naloga 18. b (sl. 55) preverja cilj, ki so ga učenci po starem učnem načrtu usvojili v 7.

razredu, in sicer »znajo povezati živalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalne splete«.

(Zupan in sod., 2000) Vsebinsko podoben cilj je tudi v novem učnem načrtu v 7. razredu.

Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu in od učenca zahteva analizo, sintezo in vrednotenje.

Uvrstila se je v modro območje.

Naloga ima indeks težavnosti 0,45 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,35.

Kot popolnoma ustrezne smo upoštevali naslednje odgovore:

 povečalo bi se število sardel,

 zmanjšalo bi se število morskih psov,

 morski psi bi spremenili vrsto hrane,

 morski psi bi se odselili.

Primeri popolnoma ustreznih odgovorov učencev: »več sardel«, »prekomerno razmnoževanje sardel, manjšanje rodu morskih psov«, »morski psi bi si morali poiskati drugo hrano«.

Med delno ustrezne smo uvrstili odgovore, ki so bili manj natančni, ali če so učenci poleg pravilnega odgovora napisali še nepravilnega, na primer izumrtje morskih psov in povečanje sardel: »sardele bi se namnožile, morski psi pa bi začeli poginjati«, »izumrtje morskih psov ali zmanjšano število le teh«.

Popolnoma neustrezni odgovori so tisti, ki niso pokazali znanja, na primer: »možnost bi bilo izumrtje morskih psov«, »sardela bi izumrla« ipd.

Slika 57 nam prikaže, da imajo učenci dokaj slabo znanje o delovanju prehranjevalnih verig oziroma na splošno o prehranjevanju morskih živali, saj je bilo kar 49,0 % odgovorov v

našem vzorcu popolnoma neustreznih, popolnoma ustreznih pa precej manj (32,9 %). Delno ustreznih odgovorov je bilo 9,1 % in ravno tolikšen je bil delež tistih, ki na vprašanje niso odgovorili. Če primerjamo rezultate našega vzorca in indeks težavnosti (ki je preračunan glede na celotno populacijo), lahko vidimo, da je naš vzorec na vprašanje odgovarjal malce slabše.

Slika 57: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 18. b

Naloga 19

Slika 58: Naloga 19 (vir: RIC)

Naloga 19. a

Naloga 19. a (sl. 58) preverja cilja s področja dedovanja, ki so ju učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da pri spolnem razmnoževanju nastajajo potomci, ki podedujejo po pol genov od vsakega od staršev in da se pri tem kombinira genetski material iz dveh različnih celic, od katerih vsaka izvira od enega izmed staršev« ter »učenci spoznajo, da pri oploditvi ženska in moška spolna celica prispevata po en komplet kromosomov, tako da nastane spojek z dvema kompletoma kromosomov«. (Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu, saj od učenca zahteva razumevanje in uporabo znanja.

Uvrstila se je v zeleno območje.

Naloga ima indeks težavnosti 0,77 in je bila med nalogami strukturiranega tipa najmanj zahtevna. Indeks diskriminativnosti je 0,30.

Edini popolnoma ustrezen odgovor je »32 kromosomov« ali pa samo »32«. Vsi ostali odgovori so bili uvrščeni med popolnoma neustrezne.

Naloga je spadala med manj zahtevne, saj je kar 76,5 % učencev v našem vzorcu navedlo popolnoma ustrezen odgovor (slika 59). Popolnoma neustreznih odgovorov je bilo 18,5 %.

Samo 5,0 % učencev ni odgovorilo na nalogo. Rezultati kažejo, da imajo učenci s področja dedovanje zelo dobro temeljno znanje.

Slika 59: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 19. a

Naloga 19. b

Naloga 19. b (sl. 58) preverja cilj s področja celice in dedovanja, ki so ga učenci usvojili v 8.

razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka) praviloma genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere«.

(Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu (analiza, sinteza in vrednotenje). Uvrstila se je v modro območje.

Naloga ima indeks težavnosti 0,24 in jo uvrščamo med bolj zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,47.

Podobno kot pri nalogi 19. a je tudi pri nalogi 19. b možen samo en popolnoma ustrezen odgovor, in sicer, da je v očesni celici konja 64 kromosomov.

Glede na rezultate pri nalogi 19. a bi pričakovali, da bodo učenci tudi to nalogo reševali zadovoljivo. Vendar je, kot lahko razberemo iz slike 60, kar 59,7 % učencev v našem vzorcu navedlo popolnoma neustrezen odgovor. Poleg tega jih kar visok delež (18,5 %) na nalogo

sploh ni odgovorilo. Popolnoma ustrezno je odgovorilo 21,8 % učencev iz našega vzorca.

Učenci imajo torej dobro temeljno znanje genetike, vendar jim delajo težave naloge, ki zahtevajo uporabo in povezovanje. Verjetno bi učenci veliko bolje odgovarjali na vprašanje, ki bi vprašalo po številu kromosomov v telesni celici in ne v očesni celici pri konju.

Slika 60: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 19. b

Naloga 20

Slika 61: Naloga 20 (vir: RIC)

83 Naloga 20. a

Naloga 20. a (sl. 61) preverja cilj 8. razreda osnovne šole s področja celice in dedovanja, in sicer »učenci razumejo vlogo celičnih organelov (jedro, membrana, kloroplast, mitohondrij) in primerjajo njihovo delovanje v različnih tkivih in različnih organizmih«. (Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v II. taksonomsko stopnjo po Bloomu, saj preverja razumevanje in uporabo znanja. Uvrstila se je v rdeče območje.

Pravilen je odgovor D. Indeks težavnosti je 0,50, ki kaže na to, da je bila naloga srednje zahtevna. Indeks diskriminativnosti je 0,37.

Slika 62 nam prikaže, da je kar 55,4 % učencev v našem vzorcu izbralo pravilni odgovor D.

Vseeno pa je bilo precej takšnih, ki so izbrali napačni odgovor. Tako jih je 22,8 % izbralo odgovor A, 10,7 % odgovor B in 10,4 % odgovor C. 0,7% učencev na vprašanje ni odgovorilo. To pomeni, da skoraj polovica učencev ni usvojila koncepta celičnega dihanja (celično dihanje poteka v vseh celicah gliv, rastlin in živali). Rezultati pokažejo tudi to, da imajo učenci slabše znanje, kjer se zahteva uporabo in povezovanje.

Slika 62: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 20. a

Naloga 20. b

Naloga 20. b (sl. 61) preverja cilj s področja celice in dedovanja, ki so ga učenci usvojili v 8.

razredu osnovne šole, in sicer »učenci razumejo, da celice izmenjujejo snovi z okoljem skozi celično membrano«. (Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj preverja analizo, sintezo ter vrednotenje. Uvrstila se je nad modro območje.

Naloga ima indeks težavnosti le 0,14, kar nam pove, da so jo učenci slabše reševali in jo tako uvrščamo med zahtevnejše. Indeks diskriminativnosti je 0,27.

Kot popolnoma ustrezen je v navodilih za vrednotenje zapisan odgovor: »celica (citoplazma) se skrči ali izsuši«. Na NPZ so kot popolnoma ustrezne upoštevali tudi tiste odgovore, pri katerih je učenec poleg pravilnega odgovora napisal tudi nepravilnega, na primer: »celice propadejo; izločijo vodo – dehidrirajo«. Tako smo kot popolnoma ustrezne označili na primer naslednje odgovore: »celica se skrči, ker sol vleče vodo iz nje (vleče vodo nase)«, »celice se zoži, ker je do nje prišlo preveč soli; čez nekaj časa propade«.

Med delno ustrezne odgovore smo uvrstili tiste, ki so bili premalo natančni, vendar so še pokazali razumevanje snovi, na primer: »spremembe oblike celice in delovanja«, »spremeni obliko«.

Popolnoma neustrezni pa so bili tisti odgovori, pri katerih ni bilo opaziti razumevanja teme, na primer: »celica razpade, ker ni navajena na slano vodo«, »preparat se raztopi«, »celico malo razžre«.

Presenetilo nas je, da je bilo kar 50,0 % odgovorov v našem vzorcu popolnoma neustreznih in da kar 38,6 % učencev na nalogo sploh ni odgovorilo (slika 63). Popolnoma ustreznih je bilo le 9,1 % odgovorov, delno ustreznih pa 2,3 %. Iz teh rezultatov sklepamo, da večina učencev pri pouku ni izvajala vaje, pri kateri bi spoznali vpliv hipotoničnega in hipertoničnega okolja na celico.

Slika 63: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 20. b

Naloga 21

Slika 64: Naloga 21 (vir: RIC)

86 Naloga 21. a

Naloga 21. a (sl. 64) preverja cilj 8. razreda osnovne šole s področja celice in dedovanja, in sicer »učenci razumejo, da je dedna informacija zapisana z zaporedjem osnovnih enot – nukleotidov (model verižice)«. (Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v II. taksonomsko stopnjo po Bloomu in preverja razumevanje ter uporabo znanja. Uvrstila se je nad modro območje.

Naloga ima indeks težavnosti le 0,17 in jo uvrščamo med bolj zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,24.

Pri nalogi 21. a je možen samo en pravilen odgovor, to je, da je pri žitu v molekulah DNA 27

% timina.

Iz slike 65 lahko razberemo, da je bila velika večina odgovorov v našem vzorcu popolnoma neustreznih (77,9 %). Le 16, 4 % odgovorov je bilo popolnoma ustreznih. 5,7 % učencev na nalogo ni odgovorilo. Naloga preverja, ali učenci vedo, da se adenin pari s timinom ter citozin z gvaninom. Poleg tega pa preverja tudi sposobnost branja preglednic, saj so morali učenci pravilen podatek odčitati iz preglednice. Sklepamo lahko, da je bilo ravno slednje dejavnik, ki je veliko učencev zavedel v napačen odgovor.

Slika 65: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 21. a

Naloga 21. b

Naloga 21. b (sl. 64) preverja cilj s področja evolucije, ki so ga učenci usvojili v 9. razredu snovne šole, in sicer »učenci spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji«. (Učni načrt Biologija, 2011) Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu, saj od učencev zahteva analizo, sintezo ter vrednotenje. Uvrstila se je nad modro območje.

Naloga ima indeks težavnosti le 0,31 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,24.

Ker smo opazili, da se pri nalogi pojavljajo podobne napake v odgovorih učencev, smo odgovore razvrstili po posebnem sistemu, ki nam omogoča boljši pregled.

Prva kategorija predstavlja popolnoma ustrezne odgovore: »ne, ker imata drugačen dedni zapis (DNA, nukleotide, zaporedje) ali ker se je zgodila mutacija«. Med te smo uvrstili tudi na primer naslednje: »ne, delovali bosta različno, saj je DNA drugačen«, »ne, zato ker je pri cepitvi prišlo do napake in zdaj celici nista enaki, ne morata delovati enako«.

Pod drugo kategorijo smo uvrstili učence, ki so na prvi del naloge 21. b odgovorili ustrezno, niso pa odgovorili na drugi del, to pomeni, da niso napisali razloga.

Tretja kategorija združuje učence, ki so odgovorili napačno, vendar so v drugem delu odgovora pokazali, da temo znajo in razumejo. Taki so naslednji primeri: »da, saj so hčerinske celice popolnoma enake materinski«, »DNA je povsem ista, zato bosta delovali enako«, »da, saj imata enak dedni zapis, kot ga je imela celica, iz katere sta nastali pred delitvijo« ipd. Pri teh odgovorih lahko sklepamo, da učenci niso opazili, da ima ena od hčerinskih celic drugačno DNA (je prišlo do mutacije).

V četrti kategoriji pa so učenci, ki so odgovorili neustrezno, na primer: »ne, saj celice niso iste; ena je moška, druga pa ženska«, »hčerinski celici se bosta prav tako odcepili druga od druge, nastali bosta dve novi celici«, »hčerinski celici bosta delovali isto, če sta enojajčni dvojčici, če pa dvojajčni dvojčici, pa ne bosta delovali isto«, »da«.

Učencev v našem vzorcu, ki so odgovorili popolnoma ustrezno, ki so torej napisali pravilen odgovor in smiselno razlago, je bilo 35,9 % (slika 66). Takih, ki so napisali pravilen odgovor, vendar niso dodali razlage, je 6,7 %. Zanimivo je, da je bilo kar 22,1 % takšnih odgovorov, ki so sicer zapisali napačen odgovor, vendar se je njihova razlaga ujemala z odgovorom. Pri teh odgovorih lahko sklepamo, da učenci bodisi niso opazili mutacije bodisi niti niso pozorno pregledali slike. Ti so napisali, tako kot so se učili pri pouku, da pri cepitvi nastaneta dve hčerinski celici, ki sta popolnoma enaki materinski. Kar nekaj učencev (14,4 %) pa ni pokazalo nikakršnega znanja ali pa so odgovorili samo z »da«. Kar velik delež učencev (20,8

%) na nalogo ni odgovoril, kar priča o njeni zahtevnosti.

Zanimivo je, da obe nalogi, 19. a in 19. b, preverjata podobno znanje (parjenje baz AT in CG), vendar so učenci pri drugi nalogi dosegali boljše rezultate (popolnoma pravilnih odgovorov je bilo pri 21. a samo 16,4 %, pri 21. b pa 35,9 %). Domnevamo, da zato, ker gre v nalogi 21. a za branje preglednice (številčni podatki), v nalogi 21. b pa za branje podatkov iz slike.

88 Slika 66: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 21. b

Naloga 22

Slika 67: Naloga 22 (vir: RIC)

Naloga 22. a

Naloga 22. a (sl. 67) preverja cilja s področja dedovanja, ki so ju učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju

fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov« ter »učenci razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.)«. (Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v II. stopnjo po Bloomu (preverja razumevanje in uporabo znanja). Uvrstila se je v rumeno območje.

Naloga ima indeks težavnosti 0,65 in jo tako uvrščamo med srednje zahtevne. Indeks diskriminativnosti je 0,30.

Popolnoma ustrezen odgovor se glasi, da bodo vsi mladički imeli črno barvo dlake, kot na primer: »črno barvo dlake«, »mladički bodo črnodlaki«.

Med delno ustrezne smo uvrstili odgovore, da bodo imeli mladički tako črno kot rjavo barvo dlake oziroma da bo več mladičkov črne kot rjave barve, na primer: »večina jih bo imela črne dlake«, »75 % mladičkov bo črnih, 25 % mladičkov pa bo rjavih«, »bili bodo šekasti, malo črne in malo rjave«.

Popolnoma neustrezni odgovori niso pokazali znanja, kot na primer: »mladički bodo imeli belo barvo«, »25 % mladičev črne barve 25 % mladičev rjave barve 50 % mladičev črne in rjave barve«, »rjava dlaka«.

Iz slike 68 lahko razberemo, da je kar 60,1 % odgovorov pri našem vzorcu bilo popolnoma ustreznih, kar kaže, da ima večina učencev dobro temeljno znanje. Dobro je tudi dejstvo, da samo 6,7 % učencev na vprašanje ni odgovorilo. Popolnoma neustreznih odgovorov je bilo 6,7 % in delno ustreznih 26,5 %. Razlog za velik delež delno ustreznih odgovorov lahko iščemo mogoče iščemo tudi v poznavanju realne situacije iz življenja učencev. Verjetno jih je kar nekaj takšnih, ki vedo, da pri psih, če parimo različne barve, mladički niso samo ene barve, ampak so lahko več različnih barv. To so lahko videli z lastnimi očmi in so tako napisali odgovor, ki je bil ustvarjen glede na izkušnje, zanemarili pa so besedilo naloge.

Mogoče bi bili rezultati boljši, če bi kot primer vzeli drugo žival, ki jim ni tako blizu.

Slika 68: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 22. a

91 Naloga 22. b

Naloga 22. b (sl. 67) preverja cilja s področja dedovanja, ki so ju učenci usvojili v 9. razredu osnovne šole, in sicer »spoznajo, da so nekateri aleli dominantni, kar pomeni, da pri določanju fenotipa njihov vpliv prevlada nad vplivom drugih (recesivnih) alelov« ter »učenci razumejo osnovna načela prenašanja lastnosti od staršev na potomce (homozigotnost, heterozigotnost, dominantnost, recesivnost, križanci, vmesni znaki idr.)«. (Učni načrt Biologija, 2011)

Naloga spada v III. stopnjo po Bloomu (zahteva analizo, sintezo ter vrednotenje). Uvrstila se je v modro območje.

»genotip osebe E je Gg«, »oseba E ima genotip GG ali Gg torej lahko zvije jezik«.

Delno ustrezni so bili odgovori, ki so pokazali znanje, vendar niso bili dovolj natančni, na primer: »oseba E ima dominanten genotip«, »dominanten«, »genotip E ima dominanten alel«,

»lahko zvije jezik. G«.

Med popolnoma neustrezne odgovore pa smo uvrstili tiste, ki niso pokazali znanja (so zapisali fenotip namesto genotipa …), na primer: »lahko zvije jezik«, »recesiven«, »ženska, lahko zvije jezik«, »genotip obeh staršev«, »je ženski, ki lahko upogne jezik«.

Naloga je bila za učence zahtevnejša, saj je bilo kar 41,3 % odgovorov iz našega vzorca popolnoma neustreznih (slika 69). Pri večini popolnoma neustreznih odgovorov je bi zapisan fenotip namesto genotipa. Pri delno ustreznih odgovorih so učenci sicer opisovali genotip (da je dominanten in podobno), vendar smo želeli bolj poglobljeno znanje. Na težavnost naloge pa kaže tudi dejstvo, da kar 11,7 % učencev sploh ni odgovorilo, le 22,5 % pa je odgovorilo popolnoma pravilno.

92 Slika 69: Odgovori učencev (n = 298) pri nalogi 22. b

8. RAZPRAVA

Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo naše analize odgovorov, nam dajo veliko podrobnejše informacije o dejanskem znanju učencev, kot pa rezultati, ki jih je pridobil Državni izpitni center (RIC), saj slednji pokažejo samo razmerje med popolnoma pravilnimi in nepravilnimi odgovori. Z našo analizo pa smo globlje prodrli v razmišljanje učencev, saj smo zelo veliko informacij pridobili iz dejanskih odgovorov učencev, tudi nepravilnih. Tako smo jih razdelili ne samo na dva pola, temveč na štiri, in sicer smo odgovore razdelili na popolnoma pravilne, delno pravilne, popolnoma nepravilne ter brez odgovora. Kjerkoli smo opazili določeno ponavljanje napačnih odgovorov, smo te izpostavili in jih uvrstili v samostojno kategorijo. S takšno podrobno analizo smo zagotovili kar najboljše rezultate, ki nam dajejo potrebne informacije o tem, kje so pogoste napake, ki jih delajo učenci, s katerimi težavami so se učenci soočali pri reševanju, katere so močne in šibke točke njihovega znanja, katera področja

In document VSEBINSKA ANALIZA NACIONALNEGA PREIZKUSA ZNANJA IZ BIOLOGIJE 2014 (Strani 84-0)