Spanje je zelo pomemben fiziološki proces tako za otroka kot tudi za odraslega človeka.
Pomanjkanje spanja je pomemben element, ki vpliva na spoznavne funkcije (npr. pozornost, koncentracijo, spomin) ter čustveno in telesno zdravje (Priporočila zdravega spanja pri otrocih, 2015). Nekateri starši pripravijo otroke na spanje z različnimi obredi. To so največkrat razne umiritvene dejavnosti oz. neka rutina, ki jo vsak dan ponavljajo pred spanjem in preko katere otroke pripravijo do spanja. Običajno so to npr. branje pravljic, gledanje risank, umivanje ter odhod v posteljo.
Zelo pomembno je, da otroka že zgodaj navadijo na stalno uro večernega uspavanja in jutranjega prebujanja. Prav tako je pomembno, da otroku pred spanjem uredijo tak ritual, ki bo zanj pomenil nek prijeten dogodek in mu bo naznanjal pot k spanju, ter da ga s svojimi dejanji naučijo razlikovati med dnevom in nočjo. Poskrbeti morajo, da bo otrok spal v ustreznem spalnem okolju s primerno temperaturo, vlago, osvetljenostjo in brez hrupa. Postelja mora biti namenjena izključno spanju in ne sme biti prostor za igro in hranjenje (Priporočila zdravega spanja pri otrocih, 2015).
Priporočila zdravega spanja pri otrocih od rojstva do 12. leta (2015) :
1. Poskrbeti moramo, da otrok dobi dovolj spanja, s tem da določimo njegovi starosti primerno uro, ob kateri bo hodil spat (zaželeno pred 21.00) in ob kateri se bo zjutraj zbujal.
2. Vzdrževati moramo stalen čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delovnikih kot ob koncu tedna.
3. Otroka moramo navaditi na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih.
4. Otroka spodbujajmo k samostojnemu uspavanju brez naše pomoči.
5. Izogibati se je potrebno svetli luči pred spanjem in ponoči; zjutraj pa je priporočljiva čim večja izpostavljenost močni dnevni svetlobi.
6. Iz otroške spalnice odstranimo vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, prav tako pa je potrebno omejiti čas njihove uporabe zvečer pred spanjem.
7. Vzdržujemo redno uro ustaljenih dnevnih opravil in rednih dnevnih obrokov.
8. Dnevni počitek naj bo prilagojen starosti otroka.
9. Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem.
10. Iz prehrane otroka je potrebno izločiti hrano in pijačo, ki vsebujeta kofein, kot so različni sokovi, gazirane pijače, kava in čaji.
2.1 OBRED PRED NOČNIM SPANJEM
Spalni vzorci se med seboj razlikujejo in spreminjajo s starostjo. Na otrokove vzorce spanja v starosti od petih mesecev do petih let najbolj vplivajo navade staršev. K boljšemu spanju otroka najbolj pripomoremo z raznimi obredi pred spanjem in asociacijami na nočno spanje.
Za obrede pred spanjem je pomembno, da jih opravljamo čim bolj dosledno ter jih prilagajamo glede na otrokove potrebe. Z obredom moramo nujno začeti eno uro pred spanjem, da bodo otroci pripravljeni za spanje in bodo vedeli, kdaj se morajo začeti
pripravljati na odhod v posteljo (Pantley, 2003). Ker otrok na začetku nima občutka za čas in je to lastnost, ki se je nauči preko svojih staršev, je dobro, da le-ti večkrat opomnijo otroka o iztekanju časa oz. mu merijo čas, ki ga loči do počitka (npr. s peščenimi urami ali pa mu na uri pokažejo, kdaj se bo iztekel čas, ki ga ima, da se uredi za spanje, tako, da mu pokažejo urni kazalec in mu povedo, da se bo njegov čas za urejanje iztekel, ko bo prišel na določeno številko) ter ga s tem spodbudijo, da bo pravočasno dokončal vse aktivnosti, se uspel pravočasno umiti in preobleči v pižamo ter bo pripravljen za spanje ob vnaprej dogovorjeni uri (Cole, 2009). V obred je potrebno vključiti katero koli mirno dejavnost, ki otroka umiri ter uspava (Pantley, 2003).
E. Pantley (2003: 101) navaja naslednje dejavnosti:
»mirno kopanje v topli kopeli;
masiranje;
branje;
petje;
poslušanje nežne glasbe (klasična glasba);
kratek sprehod;
zibanje;
dojenje;
hranjenje po steklenički«.
V prostorih, kjer se nahaja otrok v času pred spanjem, mora biti blaga svetloba, tako da na koncu otrok in starš stopita v tiho, zatemnjeno otroško sobo. Med tem starš otroku tiho govori in si pomaga s svojim načinom uspavanja. Obred lahko starši otrok tudi vnaprej načrtujejo in ga zapišejo, kar pomaga pri natančnejši in doslednejši izvedbi le-tega. Pomembno je, da se obred izvaja vsak večer (Pantley, 2003). Pred začetkom izvajanja obreda mora imeti otrok končane vse obveznosti (npr. opravljena domača naloga) ali druge odgovornosti (pospravljene igrače), zato je pomembno, da ga starši opozorijo, da lahko prilagodi svoj tempo, saj otroci zelo hitro izgubijo občutek za čas, še posebej takrat, ko so utrujeni ali pa ko so nad čim posebej navdušeni (Cole, 2009). Prav tako je pomembno tudi prilagajanje obreda glede na stanje otroka;
če le-ta sitnari in zeha, je potrebno preskočiti določene korake in ga dati čim prej spat. Obred pred spanjem je zelo pomemben za otroke do starosti približno 10 let (Pantley, 2003).
2.2 OBRED PRED DNEVNIM SPANJEM
Obred pred dnevnim spanjem se mora razlikovati od obreda pred večernim spanjem. Kljub temu pa imata lahko tudi kaj skupnega, npr. to, da ima otrok pri obeh ob sebi svojo »ninico«
oz. da posluša glasbo, ki ga uspava. Pomembno je, da ga izvajamo vsak dan in da je ves čas enak, razen v primeru, ko otrok kaže jasna znamenja, da je utrujen in želi spati. V tem primeru lahko obred skrajšamo ali ga izpustimo (Pantley, 2003).
V primeru, da otrok podnevi ne želi iti spat, lahko v obred vključimo sproščujoče gibanje, npr.
(Pantley, 2003 : 111):
»zibanje;
umirjanje v oprtniku;
vožnja v vozičku;
nežna glasba, ki spominja na uspavanko.«
Obred pred spanjem naj bo kratek in preprost. Kadar hodi otrok spat ob približno enakem času, mu bodo približevanje spanja napovedala različna znamenja, npr. čas kosila (Pantley, 2003).