OPTIČNE LASTNOSTI IN KLOROIFILI

Dober kazatelj fiziološkega stanja rastline je odbojnost daljno rdeče svetlobe, ki je v negativnem odnosu z vsebnostjo klorofila (Carter in Knapp, 2001). Povezava med odbojnostjo daljno rdeče svetlobe in vsebnostjo klorofila v našem primeru ni statistično pomembna.

V vzorcih prvega vzorčenja listov navadne in tatarske ajde nismo ugotovili značilne povezave med vsebnostjo klorofila in odbojnostjo oz. presevnostjo svetlobe posameznih barvnih spektrov. V vzorcih drugega vzorčenja pa se je pri tatarski ajdi pokazala pozitivna povezava med vsebnostjo klorofila in odbojnostjo UV-A, vijolične, modre, b. rdeče in NIR svetlobe (Preglednica 25). Vsebnost klorofila v listih navadne ajde ajde je v pozitivni korelaciji z presevnostjo vijolične svetlobe (Preglednica 26).

Preglednica 26: Preglednica značilnih korelacij med odbojnostjo svetlobe barvnih spektrov na listih tatarske ajde in vsoto vsebnosti klorofila a in klorofila b.

* Preglednica vsebuje podatke 2. vzorčenja, test: enosmerna ANOVA.

Preglednica 27: Preglednica značilnih korelacij med presevnostjo svetlobe barvnih spektrov skozi liste navadne ajde in vsoto vsebnosti klorofila a in klorofila b.

Legenda: Kl a + Kl b, skupna vsebnost klorofila a in klorofila b. Preglednica vsebuje podatke 2. vzorčenja, test: enosmerna ANOVA.

F. tataricum, 2. vzorčenje Kl a + Kl b [mg/g ss] p-vrednost UV-A 0,61 1,19E-03 vijolična 0,62 9,38E-04 modra 0,54 5,56E-03 b. rdeča 0,52 7,41E-03 NIR 0,41 4,15E-02 odbojnost

F. esculentum 2. vzorčenje Kl a + Kl b [mg/g ss] p-vrednost

presevnost vijolična 0,54 5,82E-03

5 DISKUSIJA

5.1 VSEBNOST RUTINA IN KVERCETINA V RAZLIČNIH DELIH NAVADNE IN TATARSKE AJDE

5.1.1 Vsebnost rutina v listih navadne in tatarske ajde

Največ rutina obe vrsti vsebujeta v listih, ki so del rastline, ki je sončnim žarkom najbolj izpostavljen. Rutin na tem mestu opravlja vlogo barvila, ki absorbira UV-B žarke in na ta način ščiti rastlino in njen fotosintezni aparat. Ob oksidativnem stresu sodeluje v obrambnih mehanizmih rastline kot antioksidant (Suzuki in sod., 2015).

Vsebnost rutina v listih obeh vrst je v našem poskusu ob spravilu pridelka visoka in med vrstama ni značilno različna. Podatkov, iz katerih bi lahko primerjali vsebnost rutina v listih navadne in tatarske ajde gojenih v enakih razmerah, je malo. Naši rezultati so v skladu z izsledki profesorja Park-a in sodelavcev, ki so v suhih listih navadne ajde izmerili malenkost višjo vsebnost rutina kot v listih tatarske ajde (Park in sod., 2000).

Fabjan in sodelavci so ob spravilu posevka na poskusnem polju v Žalcu na višini 350 m. n.

v. pri treh sortah tatarske ajde v povprečju izmerili vsebnost rutina v zelenih delih do 2 % suhe snovi (Fabjan in sod., 2003). Ta rezultat je primerljiv z našimi ugotovitvami. Razlog manjšega razkoraka v vrednosti je nadmorska višina, na kateri je bila ajda gojena, in to, da so Fabjan in sodelavci v meritev zajeli celoten zeleni del rastline, mi pa smo merili vsebnost rutina le v listih, ki so sončni svetlobi bolj izpostavljeni. Povprečna vsebnost rutina v listih tatarske ajde ob spravilu pridelka na primerljivi nadmorski višini (Biotehniška fakulteta, 300 m n. m. v.) v našem poskusu znaša 2,82 ± 0,63 % mase suhe snovi.

Listi navadne ajde so bogati z vsebnostjo rutina. Mnogi avtorji poročajo o vsebnosti rutina v listih navadne ajde, ki so primerljivi z našimi. Habtemariam je v listih navadne ajde gojene v Greenwich-u izmeril vsebnost rutina 34,12 ± 1,22 mg/g ss, Holasova in sodelavci v Pragi 23,443 mg/g ss in Kreft in sodelavci v Ljubljana od 2,2 do 3,2 % suhe snovi (Habtemariam, 2019; Holasova in sod. 2002; Kreft S. in sod., 2002).

5.1.2 Vsebnost rutina v semenih navadne in tatarske ajde

Semena so sončni svetlobi manj izpostavljena. Vsebnost rutina v semenih je pri obeh vrstah nižja od vsebnosti rutina v listih. Vsebnost rutina v oluščenih semenih je pri obeh vrstah višja od vsebnosti rutina v luščinah semen. To je v skladu z ugotovitvami Suzuki in sodelavcev, ki navajajo, da sta rutin in flavonol 3-glukozidaza, ki katalizira njegovo razgradnjo, v semenu prostorsko ločena. Rutin je shranjen v embriu, f3g pa v testi. V času aktivne rasti semen je rutin pomemben kot antioksidant, kasneje pa kot skladiščna molekula in vir manj stabilnega kvercetina (Suzuki in sod., 2002).

5.1.2.1 Vsebnost rutina v semenih navadne ajde

Semena navadne ajde vsebujejo približno 50-krat manj rutina od semen tatarske ajde (Preglednica 1). Ob koncu rastne sezone je povprečna vsebnost rutina v semenih navadne ajde brez luščin znašala 0,35 ± 0,16 mg/g ss ali drugače, rutin predstavlja okoli 0,03 % mase suhe snovi semena navadne ajde.

Podatki o vsebnosti rutina v semenih navadne ajde so primerljivi z trditvami Fabjan in sodelavcev, ki za semena navadne ajde, sorte Siva, gojene v Ljubljani, navajajo vsebnost rutina 0.01 ± 0.005 % mase suhe snovi (Fabjan in sod., 2003). Vsebnost rutina v semenih navadne ajde, gojene v Ljubljani, je v našem poskusu znašala 0,0215 ± 0,0028 % suhe snovi.

Luščine vsebujejo manj rutina kot oluščena semena.

Podobne ugotovitve so podali tudi Kreft in sodelavci, ki so v celih semenih navadne ajde sorta Siva II, gojene na Dolenjskem, izmerili vsebnost rutina 181,9 ± 7 mg/kg ss, v oluščenih semenih pa 230 ± 11,4 mg/kg (Kreft in sod., 2006).

Nasprotno so Kalinova in sodelavci poročali o visoki vsebnost rutina v luščinah semen in embriu in nizki vsebnosti rutina v endospermu (Kalinová in sod., 2019).

5.1.2.2 Vsebnost rutina v semenih tatarske ajde

Naši rezultati o vsebnosti rutina v semenih tatarske ajde so primerljivi z rezultati Kočevar Glavač in sodelavcev, ki so v surovih semenih tatarske ajde izmerili 14,11 mg/g ss rutina.

Pri obdelavi z vodno paro je vsebnost rutina rahlo upadla in je znašala 8,75 mg/g ss v semenih z luščinami in 8,26 mg/g ss v semenih brez njih. V luščinah tatarske ajde so izmerili vsebnost rutina med 16,08 in 3,33 mg/g ss, odvisno od velikosti delcev luščin v vzorcih (Kočevar Glavač in sod., 2017).

Pri pripravi ekstraktov za ugotavljanje vsebnosti rutina in kvercetina v luščinah semen smo imeli težave z mletjem luščin. Iz večjih delcev rastlinskega materiala se v ekstrakt izloči manj snovi, kot iz drobnega prahu. Druga težava pri pripravi ekstraktov iz luščin pa je kontaminacija vzorca z delci endosperma, ki je, vsaj pri tatarski ajdi, bogat vir rutina.

Iz naših rezultatov je moč sklepati, da se v semenu večina rutina nahaja v embriu in endospermu, le malo pa v testi, kar se sklada z ugotovitvami M. in S. Krefta (Kreft in Kreft, 1999; Kreft in Kreft 2000).

5.1.3 Vsebnost kvercetina v različnih delih navadne in tatarske ajde

Vsebnost kvercetina v različnih delih navadne in tatarske ajde (listih in semenih) v našem poskusu ni značilno različna. Očitno različni sta le vsebnost kvercetina v oluščenih semenih in luščinah tatarske ajde (t.test, p = 5.51e-11). V semenih tatarske ajde se večina kvercetina nahaja v notranjosti zrna, v embriu in endospermu, manj pa v luščini. Rezultati so v skladu z ugotovitvami Song in sodelavcev (2016), ki poročajo, da vsebnost kvercetina v luščinah tatarske ajde dosega približno 5 % vsebnosti kvercetina oluščenih semen.

Povprečna vsebnost kvercetina v luščinah semen v našem poskusu (300 in 1200 m n. m. v.), ob koncu rastne sezone dosega približno 6 % vsebnosti kvercetina v oluščenih semenih.

5.2 VSEBOST RUTINA IN KVERCETINA V RAZLIČNIH DELIH NAVADNE IN