Hipoteza 6: Pričakujemo, da se bosta presevnost in odbojnost listov navadne in tatarske ajde z nadmorsko višino poviševali.
Na primeru navadne ajde trditev v celoti velja za obdobje do 1. vzorčenja. Razmere na poskusnih lokacijah z višjo nadmorsko višino so bile nato v nadaljevanju rastne sezone milejše in ugodnejše, kar se primerno odraža v podatkih o optičnih lastnostih listov.
Trditev ne velja za rastline tatarske ajde, za katere domnevamo, da so v odgovor slabšim sevalnim razmeram na lokacijah višjih nadmorskih višin v začetku rastne sezone razvile povrhnjico, ki prestreže nižji delež prejete svetlobe. Presevnost listov se kljub vsemu, z nadmorsko višino, povečuje, kar je v skladu z meritvami vsebnosti barvil. Vsebnost fotosinteznih barvil v listih tatarske ajde pred cvetenjem se z nadmorsko višino znižuje.
Hipotezo delno potrjujemo.
Hipoteza 7: Listi rastlin iz višjih nadmorskih višin bodo vsebovali več UV-B absorbirajočih snovi. Pričakujemo, da se bo odbojnost listov za UV-B svetlobo se bo z nadmorsko višino zniževala.
Vsebnost UV-B absorbirajočih snovi v listih navadne ajde iz 1. vzorčenja se, v nasprotju s pričakovanji, z nadmorsko višino znižuje. V skladu s tem se z nadmorsko višino večata tako odbojnost in presevnost listov za UV-B svetlobo.
Vsebnost UV-B absorbirajočih snovi v listih navadne ajde med cvetenjem (2. vzorčenje) ne kaže povezave z nadmorsko višino, to se primerno odraža tudi v optičnih lastnostih listov.
Vsebnost UV-B absorbirajočih snovi v listih tatarske ajde, se, če izvzamemo rastline iz poskusne lokacije Podkoren, z nadmorsko višino zvišuje. Odbojnost listov za UV-B svetlobo se, sicer statistično neznačilno, znižuje, presevnost pa, v nasprotju s pričakovanji, povečuje.
Vsebnost UV-B absorbirajočih snovi v listih tatarske ajde med cvetenjem ne kaže povezave z nadmorsko višino. Med podatki, z visoko vrednostjo, istopa lokacija Podbeže, kjer so bile rastline v tem času podvržene objedanju. Odbojnost listov za UV-B svetlobo na tej lokaciji od drugih ne odstopa, presevnost pa je nekoliko nižja, kot na drugih poskusnih lokacijah.
Odbojnost listov tatarske ajde iz drugega vzorčenja za UV-B svetlobo se z nadmorsko višino, statistično neznačilno, znižuje, presevnost pa povečuje.
Težave, ki nastajajo pri interpretaciji vpliva vsebnosti barvil na optične lastnosti, so posledica medvrstnih razlik v izgradnji listnih struktur (predvsem listne povrhnjice) pod vplivom stresnih dejavnikov.
Hipotezo lahko delno potrdimo. Optične lastnosti listov navadne ajde v UV-B svetlobnem spektru odražajo vsebnost UV-B absorbirajočih snovi. Povezava med vsebnostjo UV-B absorbirajočih snovi ter odbojnostjo in presevnostjo listov tatarske ajde za UV-B svetlobo je zakrita. Vsebnost UV-B absorbirajočih snovi v listih tatarske ajde se v času 1. vzorčenja z nadmorsko višino zvišuje, v listih navadne ajde pa znižuje.
6 POVZETEK
V slovenskem prostoru in širše v zadnjem času raste zanimanje za pridelovanje ajde, še posebej tatarske ajde, ki je po obdobju hladnih poletij ob izbruhu vulkana Tambora pred približno 200 leti, ko so jo kmetje pridelovali zaradi trdoživosti in relativno dobrega in zanesljivega pridelka, zaradi nepriljubljenosti njenega grenkega okusa iz našega prostora popolnoma izginila.
Znanstveniki so kasneje potrdili številne blagodejne učinke kvercetina, snovi, ki daje tatarski ajdi grenak okus. V zdravilne učinke kaše iz tatarske ajde so zaupali že starodavni Kitajci, pri katerih so bila zrna tatarske ajde namenjena izključno družbeni eliti, vendar se to znanje do nedavnega ni preneslo v naš prostor.
Rutin je sekundarni metabolit, ki se vključuje v mnoge zaščitne procese, ki ščitijo rastlino pred delovanjem okoljskih dejavnikov. Absorbira UV-B svetlobo, pripisujejo mu tudi pomembno antioksidativno vlogo. Kvercetin (aglikon rutina) izkazuje protimikrobno delovanje in ščiti poškodovana rastlinska tkiva pred okužbami. Povišana koncentracija rutina v ajdovih listih je del odgovora na zaostrovanje rastnih razmer. Na vsebnost rutina v ajdovih listih pozitivno vplivajo jakost UV-B sevanja, nizke in visoke temperature, suša itd.
Vsebnost rutina v listih navadne in tatarske ajde je visoka in primerljiva, medtem ko je vsebnost rutina v semenih tatarske ajde približno 50-krat višja od vsebnosti rutina v semenih navadne ajde. Več rutina se pri obeh vrstah nahaja v notranjosti semena, manj pa v luščini.
Obe vrsti ajde izvirata iz goratih predelov Vzhodne Azije in se dobro spopadata z zaostrenimi rastnimi razmerami. Obe sta nezahtevni za pridelavo, potrebujeta malo hranil in rasteta hitro.
Zdi se, da bi lahko ajda zagotavljala zadovoljiv pridelek na območjih, ki so za uspevanje drugih kulturnih rastlin neprimerna.
V magistrski nalogi smo opazovali vpliv nadmorske višine in zaostrovanja rastnih razmer na uspevanje navadne in tatarske ajde.
Ajdo smo posejali na petih poskusnih lokacijah z nadmorskimi višinami med 300 in 1200 metrov. Tekom rastne sezone smo izvedli štiri vzorčenja, prvega pred cvetenjem rastlin, drugega med cvetenjem ter tretjega in četrtega ob koncu rastne sezone, ko je je bila večina semen na rastlinah dozorelih (semena tatarske ajde lahko poberemo še nekoliko zelena, ta kasneje potemnijo, njihova vitalnost pa ni okrnjena). V prvo in drugo vzorčenje smo zajeli liste rastlin, v tretje in četrto pa še stebla in semena. Tak način vzorčenja nam je omogočil vpogled v sezonsko dinamiko vsebnosti, za delovanje rastlin ključnih, snovi, in hkrati primerjavo podatkov po nadmorski višini. Pri spravilu pridelka smo rastlinam izmerili suho maso semen, stebel in listov.
Pričakovali smo, da bodo znotraj izbranega višinskega gradienta razvidne različne stopnje odziva na različno jakost stresnih dejavnikov. Rastne razmere na višjih nadmorskih višinah, predvsem v začetku in na koncu rastne sezone, bi lahko tudi prešle mejo tolerančnega območja katere izmed vrst ajde.
Dejavniki, ki so tako ali drugače odvisni od nadmorske višine so v primeru našega poskusa, predvsem temperatura, osončenost, jakost UV sevanja in relativna zračna vlažnost.
Temperatura se z nadmorsko višino znižuje, relativna zračna vlažnost pa raste.
V začetku sezone so rastline navadne in tatarske doživljale stres, v širšem pomenu besede, predvsem zaradi delovanja nizkih temperatur. Analiza vsebnosti barvil v listih navadne ajde pred cvetenjem je postregla z zanimivimi rezultati. Odziv rastlin tatarske ajde na spreminjanje rastnih razmer z višanjem nadmorske višine je v skladu z dognanji stroke, medtem ko je odziv rastlin navadne ajde na prvi pogled presenetljiv. Z nadmorsko višino se nižata razmerji vsebnosti klorofila a in klorofila b ter karotenoidov in klorofilov ter vsebnost UV-B absorbirajočih snovi. Vsebnost karotenoidov v listih rastlin navadne ajde iz poskusne lokacije Podbeže je višja kot v listih rastlin iz poskusne lokacije Biotehniška fakulteta, na višjih nadmorskih višinah (850 in 1200 m) pa se ta močno zniža. Podatki nakazujejo na to, da so stresni dejavniki na lokacijah višjih nadmorskih višin presegli mejo tolerančnega območja in zmožnosti odziva rastlin navadne ajde. Vsebnost barvil v listih tatarske ajde, v začetku sezone, glede na nadmorsko višino, je, če izvzamemo podatke iz poskusne lokacije Podkoren, kjer je rastline obeh vrst ajde prizadel vpliv suše, nizkih temperatur in slabih sevalnih razmer, v skladu s pričakovanji in kaže na aktivno prilagajanje rastlin na zaostrovanje (spreminjanje) rastnih razmer.
Do drugega vzorčenja listov se je temperatura ozračja zvišala. Razmere za rast ajde so bile najugodnejše na lokacijah srednjih nadmorskih višin. V nižini je rast omejevala suša, na višini pa relativno nizke temperature in višja jakost UV-B sevanja. Na poskusni lokaciji Podbeže smo v listih rastlin tatarske ajde izmerili višjo vsebnost kvercetina kot v listih rastlin iz drugih lokacij. Visoko vsebnost kvercetina pripisujemo odzivu na objedanje. Podobnega fenomena nismo zaznali na primeru rastlin navadne ajde iz te lokacije, ki so bile prav tako podvržene objedanju (o tem priča razraslost rastlin).
Rastline tatarske ajde za dopolnitev življenjskega kroga potrebujejo manj časa od rastlin tatarske ajde, zaradi česar imajo po morebitnem objedanju manj časa za okrevanje in preusmeritev rasti. Pridelek semen tatarske ajde na poskusni lokaciji Podbeže je bil zaradi herbivorije okrnjen, medtem ko je bil pridelek semen navadne ajde na tej lokaciji izdaten.
Vsebnost rutina v listih navadne in tatarske ajde od začetka rastne sezone, ko je ta zelo nizka, narašča do cvetenja rastlin. Najvišja vsebnost rutina v listih navadne in tatarske ajde je bila izmerjena v listih iz 2. vzorčenja in sovpada z obdobjem najintenzivnejše rasti. Ta ščiti, med delitvami izpostavljeno dednino, pred negativnimi učinki UV-B sevanja. Vsebnost rutina se nato do konca rastne sezone znižuje.
Razmere na različnih nadmorskih višinah so imele negativen vpliv na pridelek semen obeh vrst ajde. Z nadmorsko višino upada tako masa posameznih semen kot tudi število semen na rastlini. Vsebnost rutina in kvercetina v semenih tatarske ajde se z nadmorsko višino zvišuje.
Vsebnost rutina v semenih navadne ajde narašča do nadmorske višine 850 m potem pa na višini 1085 in 1200 m upade. Vsebnost kvercetina v semenih navadne ajde je zelo nizka.
Prisotnost kvercetina smo zaznali v vzorcih 3. vzorčenja semen navadne ajde, gojene na visoki nadmorski višini, oziroma v vzorcih 4. vzorčenja.
Pridelek semen tatarske ajde, v ugodnih razmerah za rast je popolnoma primerljiv z pridelkom, v kmetijstvu veliko bolj uveljavljene, navadne ajde. Tatarska ajda se aktivno odziva na okoljske omejitve in do njih razvija primerno mero tolerance. Razmere na najvišjih nadmorskih višinah, iz gledišča pridelovalca, niso povzročile popolne izgube pridelka, iz stališča biologa pa so rastline uspele izgraditi zadostno število vitalnih semen, za kalitev v naslednji sezoni. Slednjega ne moremo trditi za primer navadne ajde. Pridelek vitalnih semen navadne ajde na lokacijah z višjo nadmorsko višino je bil v našem primeru skoraj ničen.
Višina je imela pozitiven vpliv na delež nenapolnjenih semen, masni delež nenapolnjenih semen je na poskusni lokaciji Javorje (1200 m n.m.v.) znašal 94 odstotkov.
Rastline navadne ajde so nekoliko višje od rastlin tatarske ajde. Nadmorska višina ima pozitiven vpliv na višino rastlin. Suha masa listov tatarske ajde se z nadmorsko višino znižuje, medtem ko suha masa listov navadne ajde v našem poskusu ni pogojena z nadmorsko višino uspevanja.
Zdi se, da UV sevanje znotraj okvirov tolerančnega območja pri obeh vrstah ajde promovira izgradnjo rutina. Zdi se tudi, da rastline tatarske ajde tolerirajo višjo jakost stresnih dejavnikov od rastlin navadne ajde.
Krajša rastna sezona tatarske ajde, omogoča, da jo posejemo nekoliko kasneje in se na ta način izognemo ostrim razmeram za rast v začetku rastne sezone, ki so imele po našem mnenju odločilen vpliv na nadaljnjo rast in so v veliki meri odgovorne za nižji pridelek na lokacijah višjih nadmorskih višin.
7 VIRI
Afanas´ev I. B., Ostrakhovitch E. A., Mikhal’chik E. V., Albragimova G. A., Korkina L. G.
. 2001. Enhancement of antioxidant and anti-inflamatory activities of bioflavonoid rutin by complexsation with transition metals. Biochemistry Pharmacology, 61: 677-684 Agencija republike Slovenije za okolje. ARHIV - opazovani in merjeni meteorološki
podatki po Sloveniji.
https://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ (7. apr. 2021)
Ahad B., Reshi Z. A. 2015. Climate change and plants. V: Crop Production and Global Environmental Issues. Hakeem, K. R. (ur.). Cham, Springer: 553-574
Allen, J. 2001. Ultraviolet Radiation: How it Affects Life on Earth. NASA earth observatory.
https://earthobservatory.nasa.gov/features/UVB (12. avg. 20021)
Asad S. A., Muhammad S., Farooq M., Afzal A., Broadley M., Young S., West H. 2014.
Anthocyanin production in the hyperaccumulator plant Noccaea caerulescens in response to herbivory and zinc stress. Acta Physiologiae Plantarum, 37,1: 1715, doi:
10.1007/s11738-014-1715-5: 9 str.
Aubert L., Konradova D., Kebbas S., Barris S., Quinet M. 2020. Comparison of high temperature resistance in two buckwheat species Fagopyrum esculentum and Fagopyrum tataricum. Journal of Plant Physiology, 251:153222, doi:
10.1016/j.jplph.2020.153222: 11 str.
Babazadeh A., Ghanbarzadeh B., Hamishehkar H. 2017. Phosphatidylcholine-rutin complex as a potential nanocarrier for food applications. Journal of Functional Foods, 33: 134-141
Ballare C. I., Barnes P. W., Kendrick R. E. 1991. Photomorphogenic effects of UV-B radiation on hypocotyl elongation in wild type and stable-phytochrome-deficient mutant seedlings of cucumber. Physiologia Plantarum, 83, 4: 652-658
Barber G. A., Behrman E. J. 1991. The synthesis and characterization of uridine 5´-(β-L-rhamnopyranosde diphosphate) and its role in the enzymatic synthesis of rutin. Archives of Biochemistry and Biophysics, 288, 1: 239-242
Barnes P. W., Flint S. D., Caldwell M. M. 1990. Morphological responses of crop and weed species of different growth forms to ultraviolet-B radiation. American Journal of Botany, 77, 10: 1354-1360
Barnes P. W., Searles P. S., Ballare C. L. 2000. Non-invasive Measurements of Leaf Epidermal Transmittance of UV Radiation Using Chlorophyll Fluorescence in Field and Laboratory Studies. Physiologia Plantarum, 109, 3: 274-283
Basheer L., Karem Z. 2015. Interactions between CYP3A4 and Dietary Polyphenols.
Oxidative Medicine and Cellular Longevity: 854015, doi: 10.1155/2015/854015: 15 str.
Beck E. H., Fettig S., Knake C., Hartig K., Bhattarai T. 2007. Specific and unspecific responses of plants to cold and drought stress. Journal of Biosciences, 32, 3: 501-510 Bhandari J., Zhang Y. 2019. Effect of altitude and soil properties on biomass and plant
richness in the grasslands of Tibet, China, and Manang District, Nepal. Ecosphere, 10, 11: e02915, doi:10.1002/ecs2.2915: 18 str.
Bilger W., Rolland M., Nybakken L. 2007. UV screening in higher plants induced by low temperature in the absence of UV-B radiation. Photochemical and Photobiological Sciences, 6, 2:190-195
Björn L. O., Huovinen P. 2002. Phototoxicity Chapter 10. V: Photobiology: The Science of Light and Life. 1st ed. Björn L. O. (ur.). Dordrecht, Springer: 219-238
Blackburn G. A. 2007. Hyperspectral remote sensing of plant pigments. Journal of Experimental Botany, 58, 4: 855-867
Brunori A., Sandor G., Baviello G., Zannettino C., Corsini G., Vegvari G. 2010. The use of Tartary buckwheat whole flour to introduce rutin in preventive amounts in bread typical of the region of Tuscany (Central Italy). V: Annals of the University Dunarea de Jos of Galati, Fascicle VI-Food Technology. International Symposium, Gelati, 9. -10. oktober 2010. Aprodu I., Poklar Ulrih N., Banu I., Pătraşcu L., Constantin O. E. (ur.). Galati, Galati University Press: 33-38
Caldwell M. M. 1968. Solar ultraviolet radiation as an ecological factor for alpine plants.
Ecological Monographs, 38: 243-268
Caldwell M. M. 1981. Plant Response to Solar Ultraviolet Radiation. V: Physiological plant ecology. 1st ed. Lange O. L., Nobel P. S., Osmond C. B., Ziegler H (ur.). New York, Springer: 169-197
Caldwell M. M., Robberecht R., Billings W. D. 1980. A steep latitudinal gradient of solar ultraviolet-B radiation in the artic-alpine life zone. Ecology, 61, 3: 600-611
Campbell C. G. 1995. Inter-specific hybridization in the Genus Fagopyrum. V: Proceedings of 6th International Symposium on Buckwheat. 6th International Symposium on Buckwheat, Shishu, 24. - 29. avgust, 1995. Matano T., Ujihara A. (ur.). Ljubljana, International Buckwheat Research Association: 255–263
Campbell C. G. 1997. Fagopyrum esculentum Moench. Promoting the conservation and use of underutilized and neglected crops. No. 19. 1st ed. Rim, International Plant Genetic Resources Institute: 93 str.
Campbell C. 2003. Buckwheat Crop Improvement. Fagopyrum, 20: 1-6
Carter G. A. 1993. Responses of leaf spectral reflectance to plant stress. American Journal of Botany, 80, 3: 239-243
Carter G. A., Knapp A. 2001. Leaf optical properties in higher plants: Linking spectral characteristics to stress and chlorophyll concentration. American Journal of Botany, 88, 4: 677-684
Chanishvili Sh., Badridze G. Sh., Rapava L., Junakashvili N. 2007. Effect of Altitude on the Contents of Antioxidants in Leaves of Some Herbaceous Plants. Russian journal of Ecology, 38, 5: 367-373
Chick H., Ellinger P. 1941. The photosensitizing action of buckwheat (Fagopyrum esculentum). The Journal of Physiology, 100, 2: 212-230
Cho J. Y., Kim H. K. Ma S. J. Moon J. H. Park K. H. 2000. Isolation and identification of azelaic acid and 3,4 dihydroxybenzoic acid from buckwheat hull as antimicrobal substances. Food Science and Biotechnology, 9: 313-316
Cisowska A., Wojnicz D., Hendrich A. B. 2011. Anthocyanins as Antimicrobial Agents of Natural Plant Origin. Natural Product Communications, 6, 1: 149-156
Cruz R. P. de, Milach S. C. K. , Federizzi L. C. 2006. Inheritance of rice cold tolerance at the germination stage. Genetics and Molecular Biology, 29, 2: 314-320
Demming-Adams B., Gilmore A. M., Adams W. W. 1996. In vivo functions of carotenoids in higher plants. The FASEB Journal, 10: 403-412
Dietrych-Szostak D., Oleszek, W. 1999. Effect of Processing on the Flavonoid Content in Buckwheat (Fagopyrum esculentum Möench) Grain. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 47, 10: 4384-4387
Diwan, V., Brown, L., Gobe, G. C., 2017. The flavonoid rutin improves kidney and heart structure and function in an adenine-induced rat model of chronic kidney disease.
Journal of Functional Foods, 33, 85-93
Dražić S., Glamočlija Đ., Ristić M., Dolijanović Ž., Dražić M., Pavlović S., Jaramaz M., Jaramaz D. 2016. Effect of environment of the rutin content in leaves of Fagopyrum esculentum Moench. Plant Soil Environment, 62, 6: 261-265
Đukić J. M., Ninković S., Radović S., Maksimović V., Brkljačić J., Nešković M. 2004.
Detection of proteins possibly involved in self-incnompatibility response in dystlous buckwheat. Biologia Plantarum, 48, 2: 293-296
Ganders F. R. 2012. The biology of heterostyly. New Zealand Journal of Botany, 17, 4: 607-63
Eguchi, K., Anase, T., & Osuga, H. 2009. Development of a high-performance liquid chromatography method to determine the fagopyrin content of Tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum Gaertn.) and common buckwheat (F. esculentum Moench). Plant Production Science, 12, 4: 475-480
Endler J. A. 1993. The Color of Light in Forests and Its Implications. Ecological Monographs, 63, 1: 1-27
Fabjan N., Rode J., Jože I., Wang Z., Zhang Z., Kreft I. 2003. Tartary Buckwheat (Fagopyrum tataricum Gaertn.) as a Source of Dietary Rutin and Quercitrin. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 51, 22: 6452-6455
Fahad S., Bajwa A. A., Nazir U., Anjum S. A., Farooq A., Zohaib A., Sadia S., Nasim W., Adkins S., Saud S., Ihsan M. Z., Alharby H., Wu C., Wang D., Huang J. 2017. Crop production under drought and heat stress: plant responses and management options.
Frontiers in Plant Science, 8: 1147, doi: 10.3389/fpls.2017.01147: 16 str.
Fitter A. H., Graves J. D., Self G. K., Brown T. K., Bogie D. S., Taylor K. 1997. Root production, turnover and respiration under two grassland types along an altitudinal gradient: influence of temperature and solar radiation. Oecologia, 114, 1: 20-30
Freeman C. C., Reveal J. L. 2021. Flora of North America, Polygonaceae Jussieu http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=1&taxon_id=10717 (3. jan. 2021) Fraser D. P. Hayes S. Franklin K. A. 2016. Photoreceptor crosstalk in shade avoidance.
Current Opinon in Plant Biology, 33: 1-7
Frutos M. J., Frutos L. R., Cases E. V. 2019. Rutin. V: Nonvitamin and Nonmineral Nutritional Supplements. Nabavi S. M., Sanches A. (ur.). Oxford, Academic press of Elsevier: 101-117
Gaberščik A., Martinčič A., Kajfež-Bogataj L., Kreft I. 1986. Analysis of net photosynthesis response curves for buckwheat. Fagopyrum, 6: 10-11
Gaberščik A., Vončina M., Trošt T., Germ M., Björn L. O. 2002. Growth and production of buckwheat (Fagopyrum esculentum) treated with reduced, ambient, and enhanced UV-B radiation. Journal of Photochemistry and Photobiology, 66, 1: 30-36
Gao M., Ma Y., Liu D. Rutin Suppresses Palmitic Acids-Triggered Inflammation in Macrophages and Blocks High Fat Diet-Induced Obesity and Fatty Liver in Mice. 2013.
Pharmaceutical Research, 30, 11: 2940-2950
Genc L., Inalpulat M., Kizil U., Mirik M., Smith S., Mendes M. 2013. Determination of Water Stress with Spectral Reflectance on Sweet Corn (Zea Mays L.) Using Classification Tree (CT) Analysis. Žemdirbystė 100, 1: 81-90
Gibson, J. H. 2000. UVB Radiation: Definition and Characteristics. UV-B Monitoring Program, Colorado State University.
https://uvb.nrel.colostate.edu/UVB/publications/uvb_primer.pdf (3. jan. 2021)
Gitelson A. A., Merzlyak M. N., Chivkunova O. B. 2001. Optical Properties and Nondestructive Estimation of Anthocyanin Content in Plant Leaves. Photochemistry and Photobiology, 74, 1: 38-45
Gondola I., Papp P. P. 2010. Origin, geographical distribution and Phylogenetic Relationships of common Buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench.). The European Journal of Plant Science and Biotechnology, 4, 1: 17-32
Gray S. B., Brady S. M. 2016. Plant developmental responses to climate change.
Developmental Biology, 419, 1: 64-77
Guowen C., Guoxu J., Liu, Shengyong L., Bing L., Lu L., Wenhua H., Pan Z. 2019.
Physiological adaptations of Elymus dahuricus to high altitude on the Qinghai-Tibetan Plateau. Acta Physiologiae Plantarum, 41, 7: 0137-5881, doi: 10.1007/s11738-019-2904-z: 9 str.
Habtemariam S. 2019. Antioxidant and Rutin Content Analysis of Leaves of the Common Buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench) Grown in the United Kingdom: A Case Study. Antioxidants (Basel), 8, 6: 160, doi: 10.3390/antiox8060160: 10 str.
Haldimann P. 1996. Effects of changes in growth temperature on photosynthesis and carotenoid composition in Zea mays leaves. Physiologia Plantarum, 97, 3: 554-562 Harborne J. B. 1958. Spectral methods of characterizing anthocyanins. Biochemical Journal,
70, 1: 22-28
Harborne J. B., Williams C. A. 2000. Advences in flavonoid research since 1992.
Phytochemistry, 55: 481-204
Hasanuzzaman M., Nahar K., Alam Md. M., Roychowdhury R., Fujita M., 2013.
Physiological, biochemical, and molecular mechanisms of heat stress tolerance in plants. International Journal of Molecular Sciences, 14, 5: 9643-9684
Hayashi H. 2001. Effects of NPK Elements on Growth and Dry Matter Production of Common Buckwheat in Andosol. V: The proceedings of 8th International Symposium on Buckwheat. 8th International Symposium on Buckwheat, Chunchon, 30. avgust - 2.
september 2001. Seung S. H. (ur.). Ljubljana, International Buckwheat Research Association: 16-21
Hayes S., Velanis C. N., Jenkins G. I., Franklin K. A. UV-B detected by the UVR8 photoreceptor antagonizes auxin signaling and plant shade avoidance. Proceedings of National Academy of Sciences of United States of America, 111, 32: 11894-11899 Hirose, T., A Ujihara, H. Kitabayashi and M. Minami, 1993. Morphology and identification
by isozyme analysis of interspecific hybrids in buckwheats. Fagopyrum, 13: 25-30 Holasova M., Fiedlerova V., Smrcinova H., Orsak M., Lachman J., Vavreinova S. 2002.
Food Research International, 35: 207-211
Hopkins W. G., Hűner N. P. A. 2009. Introduction to plant physiology. 4th ed. New York, John Wiley & Sons, Inc.: 503 str.
Hsu C. Y., Shih H. Y., Chia Y. C., Lee C. H., Ashida H., Lai Y. K., Weng C. F. 2014. Rutin potentiates insulin receptor kinase to enhance insulin-dependent glucose transporter 4 translocation. Molecular Nutrition and Food Research, 58, 6: 1168-1176
Hu T., Yuan X., Ye R., Zhou H., Lin J., Zhang C., Zhang H., Wei G., Dong M., Huang Y., Lim W., Liu Q., Lee H. J., Jin W. 2017. Brown adipose tissue activation by rutin ameliorates polycystic ovary syndrome in rat. Journal of Nutritional Biochemistry, 47, 21-28
Ikeda K., Sakaguchi T., Kusano T., Yasumoto K. 1991. Endogenous factors affecting protein
Ikeda K., Sakaguchi T., Kusano T., Yasumoto K. 1991. Endogenous factors affecting protein