1.4.1 Izhodišča in osnovni pojmi
Človeku prirojene in socialno pogojene želje so: hitreje, višje in močneje. Te želje se pri posameznikih in skupinah ljudi kažejo v nagnjenosti k nadpovprečnemu sprejemanju tveganja, generiranju in uresničevanju podjetniških idej, vodenju ljudi. Mnogokrat je rezultat teh nagnjenj ustanovitev podjetja. Vendar pa podjetja, ki so napogosteje ustanovljena za ustvarjanje dobička, niso edina oblika organiziranosti in preoblikovanja inputov v outpute, še zlasti ne na področju zagotavljanja javnih dobrin, kot so na primer zdravstvene storitve, komunalne storitve, izobraževanje ...
Na tem mestu in za razumevanje tematike moramo ločiti in razložiti pojme, kot so: podjetje, organizacija, pravna oseba, gospodarska družba, firma.
Podjetje je orodje za uresničitev vizije, doseganje drugih ciljev in poslanstva posameznika ali skupine ljudi. Torej je podjetje kombinacija prvin poslovnega procesa, ki pretvarja inpute v outpute, zato da bi zadovoljilo interese udeležencev – ustanoviteljev in lastnikov, menedžmenta, delavcev, strank in skupnosti. Organizacija je s tega vidika bolj ali manj tehnokratski pogled na vertikalne in horizontalne strukture ter procese v podjetju, njihove medsebojne povezave, logistične in informacijske tokove in podobno. Pogosto pa razumemo pojem organizacije kot generično obliko skupnosti ljudi, ki jih družijo skupni interesi in dejavnosti. Pravne osebe so gospodarske družbe, zavodi, društva, organi in organizacije, ki z vpisom v konstitutivni register, ustrezno evidenco ali ustrezni razvid ali z zakonom pridobijo status (lastnost) pravne osebe. Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost; tako pravi Zakon o gospodarskih družbah. Firma je ime, s katerim družba posluje.
Da bi lahko posamezniki in posamezne interesne skupine na legalen, javen in pregleden način uresničevali svoje interese, se združujejo v različne oblike pravnih oseb. Obličnost pravnih oseb določajo predpisi na nacionalni ravni. Obličnost pravnih oseb v Republiki Sloveniji določajo naslednji zakoni: Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o zavodih, Zakon o javnih gospodarskih službah, Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Zakon o zadrugah, Zakon o društvih in drugi.
Samostojni študij – timsko delo: S pomočjo internetnih virov (http://www.uradni-list.si) proučite zgoraj naštete zakone, še zlasti prve štiri, in skušajte ugotoviti razliko med javnim in zasebnim z vidika namena ustanovitve posamezne oblike pravne osebe (za gospodarsko družbo, javni zavod in/ali javno podjetje).
Organizacije delimo na profitne in neprofitne. Njihovo nadrobnejšo delitev prikazujemo v tabeli 1. Organizacije pa lahko ločimo tudi glede na:
vsebino delovanja: primarna proizvodnja, sekundarna proizvodnja (predelava), terciarna proizvodnja (storitve);
stranke: podjetja za proizvodnjo investicijskih dobrin, podjetja za proizvodnjo končnih dobrin;
dejavnost: obrt, industrija, trgovina, promet, turizem in gostinstvo, gradbeništvo, zavarovalništvo in bančništvo;
velikost: mikro in majhna, srednja, velika podjetja;
proizvajalni dejavnik: delovno intenzivna, kapitalsko intenzivna;
lastniško strukturo: javna (državna) lastnina, zasebna (individualna, skupinska – delniška), zadružna (kooperativna), mešana lastnina (javno-zasebno partnerstvo).
Tabela 1: Nadrobnejša delitev neprofitnih in profitnih organizacij
Neprofitne Profitne
Javne organi in organizacije, ki izvajajo funkcije
države javna podjetja
organi lokalne oblasti
javni zavodi (šole, bolnišnice, ...) javni gospodarski zavodi
Napol javne
gospodarske zbornice javna podjetja z udeležbo zasebnega kapitala
zasebna podjetja s koncesijo Zasebne
zavodi samostojni podjetniki
zadruge gospodarske družbe (osebne, kapitalske)
gospodarska interesna združenja povezane družbe politične stranke, društva, ustanove banke
verske skupnosti, sindikati, poklicna združenja zavarovalnice dobrodelne organizacije, organizacije
potrošnikov
V razmislek: Kaj omogoča takšna raznovrstnost organizacij? Ali je možno nekatere tradicionalne javne neprofitne organizacije seliti med zasebne? Kakšne prednosti, izzive in nevarnosti to prinaša? Ali sme javni zavod ustvarjati dobiček oziroma »presežek odhodkov nad odhodki«? Kaj naj stori s tem dobičkom? Kateri so njegovi cilji, vzemimo za primer bolnico kot javni zavod?
1.4.2 Družba kot pojavna oblika podjetja
V sredini 19. stoletja se na podlagi teorije o namembnem premoženju pojavlja ideja podjetja kot organiziranega premoženja delavcev in pravic, katerega namen je ustvarjanje dobička. Ob koncu 19. stoletja pa se oblikuje teorija institucionalizacije podjetja, po kateri podjetje preko družbe kot pojavne oblike pridobi status pravne osebe in se s tem pravno institucionalizira. Družba in njeno podjetje, kot sredstvo za doseganje družbinih ciljev, postajata predmet urejanja trgovinske zakonodaje. Na področju prava se oblikuje posebna pravna disciplina "statusno trgovinsko pravo", pozneje pa tudi "podjetniško pravo", ki proučuje fenomen podjetja in družbe. V evropskih državah zakonodajalci podrobneje urejajo posamezne oblike družb kot nosilk podjetništva. Ekonomija se ukvarja z organizacijo,
poslovanjem in ekonomiko podjetja, pravo pa z družbo oziroma nosilcem podjetništva.
Temeljne značilnosti tako definiranega pojma podjetja izhajajo iz dejstva, da je nosilec gospodarske dejavnosti podjetnik oziroma družba, ki organizira produkcijska sredstva za svoj račun in lastno tveganje ter zagotavlja druge pogoje za opravljanje gospodarske dejavnosti.
1.4.3 Pluralizem pravnoorganizacijskih oblik družb
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) podrobno ureja status družb in pluralizem oziroma raznovrstnost organiziranosti gospodarskih subjektov, pri čemer loči podjetnika posameznika in različne oblike družb. Oblike družb ločimo glede na temeljne značilnosti organiziranosti, upravljanja in odgovornosti za njene obveznosti. Pri tem poznamo temeljno delitev na osebne in kapitalske družbe, katerih pravnoorganizacijske oblike prikazujemo v spodnji preglednici. Pri osebnih družbah gre za združevanje določenih oseb, ki se med seboj združujejo s svojim premoženjem zaradi opravljanja določene trgovinske dejavnosti.
Osnovna značilnost osebnih družb je, da družbeniki tudi osebno odgovarjajo za obveznosti družbe. Med družbeniki velja načelo enakopravnosti in osebne povezanosti. Odnosi med družbeniki temeljijo na osebnem zaupanju družbenikov, ki praviloma tvorijo zaprt krog med seboj povezanih oseb. Posamezni družbenik praviloma ne more delovati mimo volje drugega družbenika in v dvomu osebna družba preneha, kadar umre eden od družbenikov.
Tabela 2: Oblike osebnih in kapitalskih družb
Osebne družbe: Kapitalske družbe:
družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.),
komanditna družba (k. d.),
dvojna družba in
tiha družba (t. d.).
delniška družba (d. d.),
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.),
komanditna delniška družba (k. d. d.) in
evropska delniška družba (s. e.).
Za kapitalske družbe je značilno, da gre za združevanje kapitala v smislu namembnega premoženja za opravljanje gospodarske dejavnosti. Osebni element pri teh družbah ni poudarjen in ustanovitelji oziroma družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti teh družb. Družbe odgovarjajo samo s svojim premoženjem. Kapitalske družbe so pravne osebe in kot take prevzemajo v pravnem prometu obveznosti, pravice in odgovornosti neodvisno od članov oz.
družbenikov, ki so združili kapital v družbo. Združena sredstva v kapitalskih družbah so lastnina družbe, s katero družba odgovarja za svoje obveznosti. V pravna razmerja s tretjimi družba vstopa po svojih zastopnikih oziroma pooblaščencih, ki ne zastopajo družbenikov družbe, temveč družbo kot posebno pravno osebo.
Samostojni študij – timsko delo: V ZGD-1 skušajte najti razlago naslednjih pojmov:
dejavnost družbe, odgovornost za obveznosti, varstvo firme, sedež družbe, zastopanje družbe, prepoved konkurence in način registracije družbe;
družba z omejeno odgovornostjo, upravljanje družbe, sprememba družbene pogodbe, posebna določila družbe, ustanovljene z enim družbenikom;
delniška družba, ustanovitev delniške družbe, delnice, organi delniške družbe;
preoblikovanje družb in prenehanje družb (glej tudi druge v virih navedene zakone).