1.5.1 Vizija
Razvoj podjetja se prične s podjetniško idejo, ki preraste v njeno uresničitev. Podobno velja tudi za neprofitne organizacije. Ne glede na naravo ideje, naj bo to tehnično-tehnološka inovacija, osvajanje tržne niše, iskanje dodane vrednosti skozi trgovinsko dejavnost ali podobno, ima podjetnik temeljno vizijo. O viziji lahko govorimo kot o celostni, daljnovidni predstavi ciljev in poti za njihovo dosego. Vizija ustvarja ideje za doseganje družbenih koristi.
Je zvezda vodnica, ki nas vodi v izbrano prihodnost in je hkrati to sama. Vizija pa lahko nastane tudi na podlagi pomembnih in dolgoročnih interesov ključnih udeležencev (angl.
stakeholder) organizacije.
V razmislek: Kako, po vašem mnenju, se razlikuje oblikovanje vizije za profitno in neprofitno organizacijo? Ali obstaja, razen (ne)ustvarjanja dobička, še kakšna pomembna razlika? Kateri so viri za širitev in razvoj dejavnosti neprofitne organizacije?
Vizija mora biti skladna s poslanstvom in podajati odgovore na tri vprašanja: zakaj, kako in kdaj. Vizija je sestavljena iz dveh skladnih in soodvisnih sestavin – temeljne zamisli (vrednote, odgovor na vprašanje »zakaj«) in videnja prihodnosti (cilji, odgovor na vprašanji
»kako in kdaj«).
Značilnosti dobre vizije so razumevanje in upoštevanje drugačnih stališč, interesov ipd., omogočanje in podpora učeči se organizaciji, obvladovanje kompleksnosti. Dobra vizija je lepilo, ki povezuje sestavine v celoto. Ravno zaradi naštetih lastnosti je vizija tako pomembna, saj:
omogoča doslednejše snovanje politik ter postavljanje ciljev in strategij;
pomembno pripomore k ločevanju bistvenega od nebistvenega, saj se organizacija ne more ukvarjati z vsemi stvarmi enako zavzeto;
povečuje odpornost na zunanje vplive in povečuje osredotočenost v času;
nujno pogojuje dinamično obravnavanje sveta (zato je tudi časovna komponenta neločljivi sestavni del vizije);
omogoča merjenje uspešnosti in nenehno preverjanje, ali smo na pravi poti, ali je poslanstvo še vedno isto;
je temelj za voditeljstvo;
podaja vprašanje na odgovor, ki ga iščemo s temeljno zamislijo ZAKAJ;
pred sodobnega menedžerja je postavljena tudi zahteva po predvidevanju in soočanju z največkrat neznano prihodnostjo; vizija je most med preteklostjo in prihodnostjo.
Pomembno vlogo vizije v delovanju podjetja prikazujemo na sliki 5. Vidimo, da je vizija samo eden izmed pomembnejših gradnikov organizacije. Uresničitev vizije in ostalih temeljnih ciljev podjetja omogočajo strategije, vendar v okviru možnega – poslanstva in temeljnih vrednot udeležencev, ki so odraz kulture organizacije same in njenega okolja.
Slika 5: Hiša organizacije Vir: Bauer in Mihelič, 2007, 43 1.5.2 Poslanstvo
Poslanstvo se nanaša na to, zakaj podjetje obstaja in kaj počne, vrednote določajo, kako to počnemo, vizija pa predstavlja temeljni cilj, kam želimo priti. Bistvo poslanstva je tudi to, da pove, česa vsega ne počnemo. Poslanstvo nam podaja odgovore (Musek, 2003) na vprašanja, kdo smo, kdo so naše stranke oziroma uporabniki, s kakšnimi dejavnostmi se ukvarjamo in se bomo ukvarjali, kakšne storitve zagotavljamo in kako jih izvajamo.
Poslanstvo se torej nanaša na naslednja ključna vprašanja (ibidem):
Zakaj obstaja organizacija in katere potrebe zadovoljuje (cilji, nameni, uporabniki)?
Kako organizacija uresničuje razloge za svoj obstoj in kako zadovoljuje te potrebe (dejavnosti, storitve, izdelki)?
Kakšna načela ali prepričanja vodijo organizacijo in njene člane (kaj usmerja organizacijo pri uresničevanju njenega poslanstva)?
Zapisana izjava o poslanstvu naj se vedno vsebinsko dopolnjuje z opredeljenimi vrednotami in vizijo: to dopolnjevanje omogoča usklajena ravnanja zaposlenih in vodstva organizacije.
Poslanstvo organizacije je vedno sinteza tega, kako organizacijo in njeno delo, storitve, vloge posameznih skupin v njej in druge pomembne stvari vidijo ustanovitelji, zaposleni in uporabniki. Poleg teh vključuje tudi mnenje širšega okolja o namenu in delovanju organizacije. Poslanstvo, tako kot vrednote, je del ideologije oziroma filozofije organizacije.
Temeljno poslanstvo nekaterih organizacij lahko ostaja sto let nespremenjeno, v drugih se lahko zaradi sprememb v okolju na vsakih deset, dvajset ali celo manj let pojavi potreba po prilagajanju osnovnega poslanstva novi stvarnosti. Ne glede na to, v katero skupino sodi, je
poglobljeno razmišljanje o njenem temeljnem smislu, namenu in poslanstvu koristno za vsako organizacijo.
Samostojni študij – timsko delo: Na medmrežju poiščite dve slovenski podjetji, ali še bolje eno profitno in eno neprofitno organizacijo, ki imata na spletnih straneh objavljena poslanstvo in vizijo. Analizirajte in ovrednotite ju z vidika iskanja odgovorov na vprašanja, ki smo jih navedli v zgornjem besedilu.
1.5.3 Politika in strategija
Politika podjetja (Belak, 1998) opredeljuje temeljne in splošne ter dolgoročnejše značilnosti podjetja. Vsebuje poslanstvo podjetja ter smotre in temeljne cilje podjetja z globalno opredelitvijo temeljnih zmožnosti, procesov in izidov podjetja. Tako opredeljena politika podjetja izhaja iz vizij in se uresničuje skozi procese menedžmenta:
neposredno na ravni strateškega menedžmenta,
posredno pa tudi na ravni izvedbenega menedžmenta.
Okvirni model politike organizacije je nastal zaradi potrebe menedžmenta po strukturirani, celoviti in uravnoteženi politiki. Okvirni model politike organizacije, ki je sestavljen iz vizije, smotrov, politik, strategij, kar pa členimo še na dejavnosti, urejenost in sredstva, prikazujemo na naslednji sliki. Predstavljeni model je dopolnjen še s časovno komponento, ki se kaže v:
dolgoročni temeljni politiki (izhaja iz vizije) za doseganje temeljnih zmožnosti s časovnim horizontom, nekajkrat daljšim od razvojne politike; obsega smotre za uresničevanje vizije ter osnovna merila in standarde uspešnosti; vsebuje: a) vsebinske vidike poslanstva kot izhodišče za dejavnosti, b) sisteme kot izhodišče urejenosti in c) vrste kapitala oz. materiala kot izhodišča potrebnih sredstev;
srednjeročni razvojni politiki (izhaja iz smotrov) za snovanje temeljnih zmožnosti za prihodnost s časovnim horizontom, ki je skladen z življenjskim ciklom programov ali ključnih zmožnosti; obsega usklajene razvojne cilje; vsebuje programe kot izhodišče dejavnosti, strukturo kot izhodišče urejenosti in priskrbo oziroma razporejanje sredstev;
kratkoročni tekoči politiki (izhaja iz razvojnih ciljev oz. razvojne strategije) in največkrat obsega enoletne usklajene cilje programov in dejavnosti; vsebuje projekte kot izhodišče za dejavnosti, procese kot vidik urejenosti in gospodarjenje kot vidike sredstev.
Pri uporabi modela za snovanje politike organizacije se mora menedžment osredotočati na vsaj tri temeljne razsežnosti:
čas: kratkoročnost – dolgoročnost,
pristop: od instrumentalnega (trdega) do interesnega (mehkega), dinamičnost: od stalnosti do spremenljivosti.
Slika 6: Okvirni model politike organizacije Vir: Tavčar, 2002, 477
Nastanek in kasnejši razvoj podjetja sta vedno povezana s potrebami njegovega ožjega ali širšega okolja. Podjetja ne nastajajo in se ne razvijajo zgolj na osnovi spoznavanja obstoječih potreb okolja, ampak tudi z ustvarjanjem novih potreb po drugih in drugačnih dobrinah.
Zamisli podjetja o ustvarjanju novih potreb v lastnem okolju ter s tem po ustvarjanju novih in ne le odkrivanju že obstoječih strateških možnosti podjetja izhajajo iz politike podjetja. Na ravni strateškega menedžmenta se te zamisli uresničujejo s strategijami. Zato strategije ne opredeljujejo le načinov nastajanja in razvijanja podjetij, ampak tudi načine ustvarjanja možnosti za to (Belak, 1998).
Strategijo lahko opredelimo kot način uresničevanja temeljnih ciljev, poslanstva in smotrov, torej politike podjetja in vanjo vgrajenih interesov udeležencev podjetja. Podjetje ima na voljo naslednje alternativne strategije:
v zvezi s ponudbo: strategije oženja ali širjenja ponudbe svojih učinkov, strategijo standardne ali individualne ponudbe;
v zvezi s konkurenco: defenzivne ali ofenzivne strategije, imitativne ali inovativne strategije;
v zvezi z lastnim delovanjem: strategije stroškovno usmerjene racionalizacije ali strategije optimiranja dobička z doseganjem tržne uspešnosti, strategije avtarkičnega ali
vzajemnega ustvarjanja vrednosti;
v zvezi z viri: strategije toge, nefleksibilne oskrbe podjetja ali strategije fleksibilne oskrbe, strategije specializirane ali strategije univerzalne opremljenosti podjetja.
V razmislek: Kakšno strategijo v zvezi s ponudbo naj zasnuje in izvaja šola, ki jo obiskujete? Zakaj? Kakšno v zvezi z viri? Razmišljajte tudi v povezavi s predavatelji kot ključnimi viri v procesu izobraževanja. Kakšne predavatelje si želite? Na teh osnovah razmišljajte o možnih strategijah, pri tem pa se ne pozabite vprašati, kateri cilj zasledujemo.
Za dolgoročno uspešnost morajo biti strategije inovativne in se morajo razlikovati od strategij konkurentov. Glede na upoštevanje dimenzije časa so lahko strategije kompleksne ali enostavne. Ko so razmere enostavne, lahko razvijamo kompleksnejše strategije, saj imamo za to na razpolago dovolj časa. Ko časa primanjkuje, moramo ukrepati hitro in zato zasnujemo enostavnejše strategije.
Razvrščanje politik oziroma strategij organizacij ima za menedžment vedno omejeno uporabnost, vendar pa je smiselnost uporabe pozitivna. To pomeni, da s pomočjo klasifikacije strategij poiščemo možnosti za usmerjanje delovanja organizacije v tisto smer, ki je po mnenju menedžmenta primerna. Ker pa je odločanje lahko rutinsko, analizno, intuitivno ali kombinacija omenjenih načinov in je odvisno od stila in kompetentnosti menedžerja, ima takšno orodje bolj ali manj omejeno uporabnost. S tega vidika ne moremo govoriti o optimalnih odločitvah (strategijah), temveč le o boljših ali slabših strategijah.
Na koncu lahko strnemo, da je temelj vsake strategije doseganje uspešnosti, kar pomeni doseganje zastavljenih ciljev.
Samostojni študij – timsko delo: S pomočjo internetnih virov, na primer http://www.maxi-pedia.com/SWOT+analysis+matrix+method+model, proučite orodje menedžmenta za snovanje strategij, znano kot SWOT-matrika. Izberite vam znano slovensko podjetje v težavah in izdelajte matriko. Na podlagi ugotovljenih prednosti, slabosti, izzivov in nevarnosti zasnujte po eno S-O, W-O, S-T in W-T strategijo.
Pri tem naj vam bodo v pomoč naslednja vodila:
s S-O strategijami zasledujemo sinergije med izzivi v okolju in prednostmi, ki jih ima proučevano podjetje;
z W-O strategijami skušamo preseči slabosti podjetja, da bi lahko izkoristili izzive v okolju;.
s S-T strategijami skušamo opredeliti poti, s katerimi naj podjetje izrabi svoje prednosti (moč), da bi zmanjšalo občutljivost na zunanje nevarnosti;
z W-T strategijami postavimo plan, kako zavarovati slabosti podjetja pred zunanjimi nevarnostmi.
V slovenskem okolju poznamo SWOT- tudi kot SPIN-matriko.