1.3.1 Transakcijski stroški in optimalna velikost podjetja
Temelje razumevanju transakcijskih stroškov je postavil Ronald Coase, ki si je zastavil enostavno vprašanje, zakaj obstajajo podjetja, in ugotovil, da raba tržnega mehanizma povzroča stroške. Kakršna koli tržna transakcija zahteva od obeh strani, da prevzameta stroške iskanja in informiranja. Ekonomske razloge za obstoj podjetja je zatorej iskati v ekonomiziranju redkih proizvodnih virov, ki bi bili drugače porabljeni na temelju tržnih cen.
Povedano drugače, za nekatere transakcije se bo podjetje izkazalo za učinkovitejše kot trg v tem smislu, da so stroški iskanja, stroški pogajanj, stroški odločanja, stroški nadziranja in uveljavljanja pogodbenih določil manjši kot pa na trgu. Jasno je, da tudi koordinacija ekonomskih aktivnosti znotraj podjetja ni brez stroškov. Dve vrsti stroškov sta pomembni za to, ali se bo transakcija izvajala znotraj podjetja ali ne:
Celotni stroški notranje organizacije rastejo, ko se dodatne transakcije prenašajo s trga in podvržejo administrativnemu nadzoru. Planiranje in odločanje postane kompleksnejše in dražje, s tem ko podjetje koordinira več aktivnosti in izvaja več funkcij.
Prav tako pa narašča tudi riziko, da proizvodni viri niso uporabljeni na najboljši možni način, kadar se vse več transakcij organizira znotraj podjetja. Gre za napake v delitvi dela, v določanju nagrajevalnih mehanizmov, v nadziranju rezultatov dela in podobno.
Na splošno velja, da se bo podjetje povečevalo tako dolgo, dokler stroški organiziranja dodatne transakcije znotraj podjetja ne bodo enaki stroškom izvajanja te iste transakcije s pomočjo menjave na trgu. Pod pogojem ceteris paribus (lat.: vse ostalo nespremenjeno, vsi dejavniki nespremenjeni) bo podjetje torej težilo k temu, da se povečuje pod naslednjimi pogoji:
manjši kot so stroški organiziranja transakcij v podjetju in počasneje kot rastejo ti stroški glede na povečevanje števila organiziranih transakcij;
manj verjetno kot je, da bo podjetnik delal napake, in manjši kot je prirastek v napakah s prirastkom organiziranih transakcij;
večje kot je znižanje (ali manjši kot je porast) v nabavnih cenah proizvodnih dejavnikov za podjetja večje velikosti.
Nastanek, rast in optimalno velikost podjetja na podlagi internaliziranja aktivnosti s trga v podjetje prikazujemo na sliki 3. Marginalna (mejna) analiza določi optimalno velikost podjetja. Podjetje se bo večalo tako dolgo, dokler niso mejni stroški notranjega odločanja enaki mejnim stroškom uporabe trga. Ta točka je označena z m*, kjer je naklon krivulje CAC enak naklonu krivulje CPS.
Št. tehniško ločljivih transakcij Stroški
0 m* m*-1 T
CPS CS=CAC+CPS
Trg Podjetje
CAC CAC' Premik krivulje zaradi inovacij vodenja
Slika 3: Optimalna velikost podjetja Vir: Rebernik, 1999, 31
Na vertikalni osi merimo celotne stroške, na horizontalni osi merimo število tehnično ločljivih transakcij m, ki se izvajajo pod vodstvom menedžmenta v podjetju. Ko se torej pomikamo po horizontalni osi, narašča število odločitev o alokaciji proizvodnih virov, ki se sprejemajo v podjetju, in se zmanjšuje število odločitev, ki jih vodi cenovni sistem (trg). Točka T povsem na desno predstavlja število vseh tehnično ločljivih transakcij, ki so potrebne za proizvodnjo določenega proizvoda ali storitve. Krivulja, označena s CPS, predstavlja celotne stroške uporabe cenovnega sistema. Ti stroški so maksimalni takrat, ko lastniki proizvodnih virov sprejemajo vse odločitve o alokaciji proizvodnih virov kot odziv na cenovne signale, ki jih oddaja trg. Predstavljamo si lahko podjetnika, ki z izposojeno pisalno mizo in telefonom v najeti pisarni organizira izgradnjo stanovanjske stolpnice. Nobeno gradbeno podjetje kot tako ne obstaja. Vsa delovna sila in materiali so nabavljeni na odprtem trgu pri neodvisnih dobaviteljih in podpogodbenikih, ki so določene dele posla dobili na natečajih. Ko vse več in več transakcij prehaja pod administrativni nadzor (pri tem predpostavljamo, da se enako število tehnično ločljivih odločitev o alokaciji proizvodnih virov odstrani s trga), celotni stroški uporabe cenovnega sistema upadajo. V točki T vse transakcije koordinira podjetniška iniciativa. Stroški uporabe cenovnega sistema so v tej točki enaki nič, kajti v proizvodnji tega danega outputa je podjetje v celoti nadomestilo trg. V točki T je podjetje zraslo do te mere, da vključuje vse funkcije in vse aktivnosti, ki so povezane z izgradnjo stolpnice.
Podjetje, ki potrebuje posamezne inpute, ima na voljo naslednje možnosti:
kupovanje teh inputov na odprtem trgu takrat, ko jih potrebuje, in v količinah, kot jih potrebuje;
sklenitev pogodb s posameznimi dobavitelji, da dostavljajo te inpute takrat, ko jih podjetje potrebuje, ali lastna proizvodnja inputov.
Vsak od teh načinov je povezan s stroški. Ti stroški so t. i. transakcijski stroški, ki zajemajo stroške iskanja in pridobivanja informacij, stroške pogajanja in sprejemanja odločitev, stroške motiviranja in uveljavljanja dogovorjenih relacij, stroške nadziranja in ocenjevanja kakovosti izvedbe, stroške koordiniranja ustreznih poslovnih aktivnosti in
druge. Kadar bo podjetje kupovalo sestavne dele neposredno na trgu, bo nabavni oddelek moral občasno iskati in vrednotiti informacije o cenah, specifikacijah in dostopnosti različnih blagovnih znamk in modelov teh inputov, ki jih proizvajajo zunanji proizvajalci. Kadar bo podjetje s posameznimi dobavitelji sklenilo pogodbo o dobavi teh sestavnih delov, bo moralo nositi stroške pogajanj, pisanja in uveljavljanja pogodbenih določil. Podjetje pa bo tudi postalo ranljivo na morebitno oportunistično vedenje svojega dobavitelja. Če bo podjetje samo proizvajalo te sestavne dele oziroma pridobilo lastništvo v proizvodnji, bo moralo prevzeti vrsto drugih stroškov. Izvajanje transakcije znotraj podjetja bo povzročilo stroške pridobivanja informacije o cenah, specifikacijah in dostopnosti opreme in materialov, ki so potrebni za proizvodnjo sestavnih delov. Poleg tega pa bodo nastajali tudi stroški nadziranja in ocenjevanja rezultatov proizvodnega obrata, ki bo proizvajal te sestavne dele.
1.3.2 Podjetniški proces in vplivni dejavniki
Poseben vpliv na ustanovitev in rast podjetja ter realizacijo podjetniške ideje imajo dejavniki okolja, ki vplivajo na ključne faze podjetniškega procesa, prikazanega na sliki 4 skupaj z dejavniki in njihovi elementi. Kot bomo lahko v nadaljevanju videli, je podjetje zelo odvisno od okolja, v katerem deluje. Hkrati pa mora imeti podjetnik posebne osebnostne lastnosti in sposobnosti, da vodi podjetniški proces, ki se razlikuje od menedžmenta organizacije, a kljub temu morajo biti sposobnosti in lastnosti obeh vlog dopolnjujoče.
V razmislek in samostojni študij: Primerjate vlogi menedžerja in podjetnika. Katere osebnostne in druge lastnosti so potrebne za odličnost ene ali druge vloge? Za pomoč uporabite besedilo poglavja 4.6.1 Mendžer ali vodja. Odlična knjiga za razumevanje in razlikovanje vlog menedžerja, podjetnika in strokovnjaka specialista je Mit o podjetniku avtorja Michael E. Gerberja.
Samostojni študij – timsko delo: S pomočjo internetnih virov analizirajte in skušajte kritično ovrednotiti podjetniško okolje v naši državi. Katera so tista kritična področja, ki potrebujejo še dodatne vzpodbude, uporabo novih ukrepov in inštrumentov za razvoj podjetništva, ki je ključni generator uspešnosti slovenskega gospodarstva? Zakaj?