4.1. SEVEROZAHODNI DEL KOČEVSKEGA ROGA
Naselja Grintovec, Rigelj in Stari Breg se nahajajo na severozahodnem delu proučevanega območja. Vlečejo se v razdalji 2,4 km iz jugovzhoda proti severozahodu. Površina območja znaša 2,3 km2, dolžina 2,9 km (Državna topografska karta, 2006–2016). Geološko gledano so se naselja nahajala na otoku eocenskih flišev, torej laporjev, peščenjakov in apnenčeve breče.
Flišni sedimenti so debeli okrog 100 m. V preteklosti je bila njihova debelina večja kot danes,
33
saj je denudacija zmanjšala njihov delež. Pri vsakem naselju se na njegovem obrobju pojavi območje krednih laporjev in lapornatih apnenecev. Pri Grintovcu območje krednih karbonatno-klastičnih kamnin meri 0,067 km2, pri Riglju 0,087 km2 in pri Starem Bregu 0,5 km2. Območje eocenskih laporjev, peščenjakov in apnenčeve breče obdajajo kredni apnenci (Buser, 1974). Na območju eocenskih flišev se pojavijo fluviokraške geomorfološke oblike. Na podlagi erozijskih jarkov, dolkov, ponorov in slepih dolin vemo, da so relief preoblikovale površinske tekoče vode. Severovzhodno od Riglja se pojavi občasni površinski vodotok. Na območju eocenskih flišev se nahaja šest jam. To so Medvedova jama, Ostra jama, Volk samotar, Lijak 2, Lijak 4 in Lijak pod Grintovcem. Grintovcu najbližja je poševna Adidas jama (Atlas okolja, 2021;
Kataster jam, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). Na eocenskih kamninah so se razvile evtrične rjave prsti in karbonatne rjave prsti na flišu (Pedološka karta Slovenije, 2013).
Okoli območja eocenskih flišev so polkrožno razporejena naselja Cesta, Kleč, Novi Breg, Mala Gora, Pugled, Stari Log, Šenberk, Trnovec in Žiben. Vsa ležijo na krednem apnencu z vložki dolomita. Reliefno je območje gosto prepredeno z vrtačami. Njihova gostota upade vzhodno od Novega Brega, zaradi strmega pobočja Malega Roga. Skozi naselji Kleč in Pugled potekata pokrita preloma v dinarski smeri. Naselje Mala Gora je z zahodne in vzhodne strani obdano s pokritima prelomoma, ki se križata 1 km severno od naselja (Atlas okolja, 2021; Buser, 1974).
V bližini naselij se nahaja kar nekaj vodnih virov. Med Starim Logom in Klečem leži vodni vir Krokarski studenec. Leži na krednih apnencih z dolomiti, zaradi slednjih se vodni vir pojavi na površju. Okoli 2 km jugovzhodno od Pugleda in Žibena je vodni vir Kraljevi studenec. Enako kot Krokarski studenec, Kraljevi studenec najverjetneje leži na lokalnem pojavu dolomitov.
Nahaja se ob istoimenski jami in ob pokritem prelomu. Okoli 2 km severovzhodno od Žibna in Pugleda se nahajajo Zavetiščna jama, jama Majsko snežišče in več jam z imenom Lovišče.
Njihova imena so mogoče odraz tega, za kaj so jih ljudje v preteklosti uporabljali (Atlas okolja, 2021; Kataster jam, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). Vsa naselja, z izjemo Novega Brega, stojijo na rjavih pokarbonatnih prsteh na apnencu in dolomitu. Fizikalno in kemično so primerne za kmetijsko obdelavo. Novi Breg ima rendzino na apnencu in dolomitu in rjavo pokarbonatno prst. Rendzine so zaradi plitvosti manj primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013).
Na severnem obrobju proučevanega območja ležijo naselja Lašče, Kot in Smuka. Vsa tri imajo za geološko podlago kredni apnenec z vložki dolomita. Med naseljema Kot in Lašče poteka pokrit prelom v dinarski smeri (Buser, 1974). Na tem območju ni videti površinskih fluvialnih reliefnih oblik, tudi gostota vrtač ni najvišja. Je pa območje dokaj razgibano, saj se hitro menjajo kopaste vzpetine. Za razliko od vrtač je jugovzhodno od naselja Lašče na krednih apnencih z vložki dolomita med štirimi vrhovi zgoščenih 28 jam, v večini brezna. Laščam najbližja je 540 m oddaljena poševna Jama pri Stavči vasi. Med naseljema Kot in Smuka so na Lukaškem hribu tri brezna (Atlas okolja, 2021; Kataster jam, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). Naselja hidrološko gledano ležijo blizu več vodnih virov, tudi površinskim vodotokom. Mednje spada slaba dva kilometra oddaljena reka Krka. Ta teče vzhodno od Lašč. 2–3 km zahodno od Smuke na meji eocenskih sedimentov in krednih apnencev najdemo štiri izvire. Smuki najbližji je izvir Kobilji dol. Ti izviri ležijo na območju eocenskih flišev. V radiju 3 km od izvirov je bilo še osem drugih naselij, vendar vsa, tako kot izviri, ležijo zunaj proučevanega območja, na
34
eocenskih fliših (Atlas okolja, 2021; Register naravnih vrednot, 2016). Vsa tri naselja imajo rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu, ki so primerna za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013).
4.2. KOPRIVNIŠKO PODOLJE
Naselje Rajhenav se nahaja v ugreznini na severnem delu podolja. Naselje leži med Bezgovo in Kameno gorico na vzhodni strani in Rovtarsko gorico na zahodni strani (Državna topografska karta, 2006–2016). Rajhenav se nahaja na jurski dolomitni podlagi. Zahodno od Rajhenava v dinarski smeri poteka ugotovljeni prelom, vzhodno pokrit prelom (Dozet in sod., 1985). V jugozahodnem delu ugreznine je veliko vrtač, medtem ko na vzhodnem delu, ki se že blago dviga proti vzpetinama, vrtač ni. Rajhenavu najbližja jama je 770 m oddaljeno Brezno na Kameni gorici. Jama leži na jurskih dolomitih na pokritem prelomu (Atlas okolja; Kataster jam, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). V naselju je umetno zajezena stalna stoječa voda.
Drugih vodnih virov v okolici Rajhenava ni (Register naravnih vrednot, 2015). Rajhenav ima rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu, ki so primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013).
V sredinskem delu Koprivniškega podolja na nadmorski višini 630 m se nahaja naselje Koprivnik. Koprivnik leži na dnu kraškega polja, imenovanega Koprivniško polje. Pritočno kraško polje ima površino 0,68 km2 in je tektonskega nastanka (Stepišnik, 2020). Dno polja prekrivajo holocenski sedimenti, natančneje rdeče boksitne gline (terra rossa). Obod kraškega polja gradijo jurski apnenci in dolomiti. Vzhodno od Koprivnika v dinarski smeri poteka prelom, po dnu Koprivniškega kraškega polja nasprotno ne poteka noben prelom. Se pa šest prelomov zaključi ob stiku z rdečimi boksitnimi glinami (Bukovac in sod., 1984). Na območju Koprivnika so bili dejavni fluvialni reliefni procesi. To je vidno iz erozijskih oblik na pobočjih (erozijski jarki in dolci) ter fluvialnih akumulacijskih oblik na dnu (vršaji rdečih boksitnih glin).
Le ob močnih padavinah, ki izjemoma povzročijo ojezeritev polja, so pogoste ponikve (Gostinčar in sod, 2012). Stalnih površinskih vodotokov danes ni več, se pa v bližini Koprivnika nahajajo vodni viri. V naselju najdemo dve stoječi vodni telesi. 900 m severno v erozijskem jarku najdemo stalno stoječe vodno telo. Erozijski jarek leži na prelomu, zato so jurski apnenci in dolomiti zdrobljeni, kar pomeni, da so kamnine nepropustne. 1,5 km vzhodno od Koprivnika se nahaja brezno Kapela z občasnim ledom. 300 m severno od brezna Kapela se nahaja Pitna jama. Če sklepamo iz njenega imena, so ljudje v tej jami lahko dobili vodo. Obe jami ležita na jurskih apnencih in dolomitih (Atlas okolja; Kataster jam, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). Na območju koprivniškega kraškega polja so izprane prsti na silikatnih substratih. Prsti so kisle, a so zaradi ravnega površja globoke in zato primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013).
Južno nad koprivniškim kraškim poljem ležita naselje Hrib in Gornja Loka. Obe stojita na jurskih dolomitih. Skozi Hrib poteka pokriti prelom v dinarski smeri. Gorenjo Loko s severne in južne strani obdajata pokrita preloma v prečnodinarski smeri (Bukovac in sod., 1984).
Okolica obeh naselij ima visoko gostoto vrtač. Severno od naselja Hrib je erozijski jarek, ki se
35
izteče v podolgovati ponikvi z dolžino 180 m in 200 m. Severno od Hriba se nahaja jama Ponikovalnik pri Koprivniku. Sodeč po imenu je bila v tej jami voda, s katero so se oskrbovali prebivalci naselja. Med Hribom in Gornjo Loko se nahajata še dva vodna vira, natančneje dve površinski stoječi vodni obliki. Ležita na območju jurskih dolomitov 150–250 m severozahodno od pokritega preloma (Atlas okolja, 2021; Kataster jam, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
V najjužnejšem delu Koprivniškega podolja v tektonski kotanji najdemo Nemško Loko in Brezovico pri Predgradu. Nemška Loka leži na dnu kotanje na jurskem plastnatem apnencu, Brezovica pa leži na pobočju vzpetine Špaga na jurskem zrnatem dolomitu. Kotanjo so z naplavinami napolnili površinski vodotoki. Skozi Nemško Loko v dinarski smeri poteka fotogeološko viden prelom. Severno od Nemške Loke v prečnodinarski smeri poteka pokrit prelom. Pokrit prelom, ki se začne pri Nemški Loki, v prečnodinarski smeri poteka po vzhodnem robu naselja Brezovica. Južno od Brezovice poteka v smeri vzhod–zahod pokrita luska (Bukovac in sod., 1984). Med naseljema leži devet jam. Brezovici najbližji sta Tkalčičeva jama in brezno Buldožer (Kataster jam, 2021). Območje Brezovice je nekoliko vrtačasto, medtem ko je območje Nemške Loke uravnano, brez vrtač. Površinski vodotoki, ki danes ne tečejo stalno, so na severozahodnem pobočju Nemške Loke ustvarili erozijske jarke in vršaje.
Ta del leži na jurskih dolomitih, medtem ko južni in vzhodni del uravnave ležita na jurskih apnencih. Erozijski jarki so dobro vidni tudi 550 m južno od Brezovice, na jurskih dolomitih.
Tukaj so še aktivni občasni površinski vodotoki, ki se stekajo naprej proti naselju Vimolj pri Predgradu. V Vimolju najdemo izvir Vimoljski studenec in greben, ki je od Brezovice oddaljen 580 m. Še kilometer južneje se nahaja izvir Depljanski studenec. Oba studenca sta občasna in ležita na jurskih dolomitih ob pokriti luski v dinarski smeri (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
4.3. KOČEVSKA MALA GORA
Najjužnejši del proučevanega območja je naselje Videm. Leži na meji med jurskimi apnenci in triasnimi dolomiti. Skozi naselje poteka relativno spuščen nariv v dinarski smeri (Bukovac in sod., 1984). Naselje se nahaja 740 m zahodneje od Vimoljskega studenca in grabna, ki sem ga opisal zgoraj (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
Severno od Vidma ležita Knežja Lipa in Prerigelj. Prerigelj leži na nadmorski višini 700 m pod vrhom vzpetine Spaha, Knežja Lipa pa na nadmorski višini 530 m (Državna topografska karta, 2006–2016). Prerigelj se nahaja na jurskih apnencih, Knežja Lipa na triasnem dolomitu.
Jugozahodno od Preriglja v dinarski smeri poteka pokrita luska. 720 m severozahodno od Preriglja lusko pravokotno preči pokriti prelom v prečnodinarski smeri. Knežja Lipa se nahaja zahodno od relativno spuščenega nariva v dinarski smeri (Bukovac in sod., 1984). 100 m južno od Preriglja se na jurskih apnencih nahaja Prerigeljsko brezno 3, ki je edina jama v bližini obeh naselij (Kataster jam, 2021). Območji nimata velike gostote vrtač. Se pa 600 m severozahodno od Knežje Lipe nahajajo površinski vodotoki. Pojavijo se na nekarbonatnih skrilavih glinavcih in peščenjakih. Vodotoki ob stiku z dolomiti poniknejo, zato njihova dolžina ne preseže 1 km.
36
Večina vodotokov je stalnih, nekaj pa občasnih (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
830 m severno od zgoraj omenjenih površinskih vodotokov leži naselje Studeno, ki se nahaja na jurskih apnencih. Jugozahodno od naselja poteka relativno spuščen nariv v dinarski smeri, severovzhodno pa pokrita luska v dinarski smeri (Bukovac in sod., 1984). 200 m južno od naselja se nahaja Kavranova jama. To je jama s stalnim ponorom. 250 m vzhodno od nje se nahajata Brlog na Rimskem ter Požiralnik pred brlogom. Prvi je jama s stalnim tokom, drugi pa občasni jamski ponor. Te tri jame ležijo na jurskih apnencih in so služile kot vodni vir.
Vzhodno od njih najdemo še štiri jame (Kataster jam, 2021). Okolica Studena nima vrtač. Se pa 1,5 km zahodno od naselja nahajajo vodotoki v Šibju. To je območje kontaktnega krasa. 1 km severno od Studena se nahaja vodotok Svetli potok, ki leži na jurskih apnencih ob prelomu (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). Studeno leži na distričnih rjavih prsteh, ki imajo slabe kemične lastnosti in so zato manj primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013).
Slaba 2 km severovzhodno od Studena se nahajajo naselja Svetli Potok, Kumrova vas in Tanči vrh. Ležijo na jurskih apnencih, obdajajo jih prelomi v različnih smereh (Bukovac in sod., 1984). Kumrova vas in Tanči vrh obdajajo vrtače, medtem ko Svetli Potok nima vrtač. Svetli Potok leži v kotanji, po kateri poteka pokrit prelom v smeri sever–jug. Ta je ustvaril tektonsko dolino, po kateri teče 1 km dolg stalni površinski vodotok. Kamninska podlaga so jurski apnenci. Vodotok je na severnem delu doline s svojimi pritoki oblikoval značilne fluvikraške oblike. Najbolj vidni so erozijski jarki. Na jugu doline, kjer vodotok ponikne v ponor, so vidne akumulacijske rečne oblike (Atlas okolja, 2021; Bukovac in sod., 1984; Register zemljepisnih imen, 2016).
Onkraj grebena Petrovega hriba ležijo naselja Staro Brezje, Laze pri Oneku in Gorenji Mačkovec. Staro Brezje in Laze ležita na triasnem dolomitu, Gorenji Mačkovec pa na jurskem apnencu. Staro Brezje z obeh strani obdajata preloma v dinarski smeri. Med Lazami in Gorenjim Mačkovcem poteka ugotovljeni prelom (Dozet in sod., 1985). Staro Brezje in Laze imata v okolici nekaj vrtač, medtem ko Mačkovec, ki leži višje na pobočju Vidovega vrha, vrtač nima. Na vzhodnem pobočju vzpetine Gredica, ki leži 300 m zahodno od Starega Brezja, so na jurskih apnencih vidni kratki erozijski jarki. Tam najdemo tri stoječe površinske vodonosnike.
Ležijo na ugotovljenem prelomu, ki je hkrati geološka meja med jurskimi apnenci in triasnimi dolomiti (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
Slaba 2 km zahodno se nahajata naselji Mačkovec in Onek. Prvo leži na jurskih dolomitih s plastmi apnenca, drugo pa na krednih apnencih z vložki dolomita. Južno od obeh naselij v dinarski smeri poteka ugotovljeni prelom. Ugotovljeni prelomi potekajo tudi v smeri sever–jug skozi obe naselji (Dozet in sod., 1985). Relief v okolici naselij ni močno vrtačast. Bolj vrtačast svet je zahodno od naselij. Severovzhodno od Oneka na jurskih dolomitih z vložki apnenca ob ugotovljenem prelomu je dolek. Danes tam ni več stalnih površinskih vodotokov. Prav tako blizu naselij ni vodnih virov, le nekaj jam (Atlas okolja, 2021; Dozet in sod., 1985; Kataster jam, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
37
Na vzhodnem robu Kočevske Male Gore na jurskih apnencih leži naselje Suhi Potok. Dobrih 200 m vzhodno od naselja poteka ugotovljeni prelom (Dozet in sod., 1985). Severno od naselja je nekaj vrtač. Veliko opaznejše so fluvialne površinske oblike na zahodnem robu Suhega Potoka. Najdemo jih na pleistocenskih boksitnih glinah, ki pokrivajo 0,82 km2 veliko območje zahodno od Suhega Potoka. Jugozahodno od naselja je območje Šibje, kjer so stalni površinski vodotoki (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). Suhi Potok leži na izpranih prsteh na silikatnih substratih. Izprane prsti naj bi bile kisle, a globoke, zato so primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013).
4.4. VZHODNI ROB KOČEVSKEGA ROGA
Loška vas, Suhor pri Dolenjskih Toplicah in Rožek oz. Podturn pri Dolenjskih Toplicah se nahajajo v Črmošnjiški dolini na severovzhodnem robu Kočevskega roga tik pod strmim robom roškega masiva. Naselja ležijo na meji krednih apnencev in aluvialnih rečnih naplavin. Poleg Koprivnika so to edina tri naselja, ki ležijo na holocenskih kamninah. Vzhodno ob naseljih teče fotogeološko viden Žužemberški prelom v dinarski smeri (Pleničar in sod., 1977). Na pobočju Kočevskega roga najdemo veliko število jam in brezen, v katere pa prebivalci teh naselij niso zahajali, saj se vzhodno pobočje Kočevskega roga strmo in hitro dviga (Kataster jam, 2021).
Loška vas, Studor in Rožek imajo pestre hidrološke značilnosti. V Loški vasi izvira potok Cerkovnik, pritok Krke. V Suhorju se občasen izvir nahaja na severu vasi. V Rožeku izvira kraška rečica Radeščica. 120 m od izvira se Radeščica priključi vodotoku Črmošnjica. Med Rožekom in Suhorjem je izvir Obrh. 1 km vzhodno od naselja Rožek je izvir Kalik. Vsi ti izviri se nahajajo na stiku kraških in nekraških kamnin. Tako območje imenujemo kontaktni kras (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016). Zaradi uravnanega reliefa imajo naselja za kmetijstvo zelo primerne prsti. Izjema je Loška vas, ki ima kmetijsko manj primerne prsti.
To so pobočni in ravninski evtrični psevdogleji. Suhor in Rožek imata evtrične rjave prsti na aluvialnih nanosih (Pedološka karta Slovenije, 2013).
6 km južneje od naselij se na nadmorski višini 230 m nahaja naselje Stare Žage. Nad njim ležita naselji Srobotnik in Rampoha. Vsa tri se nahajajo na krednih apnencih. Skozi Stare Žage v dinarski smeri poteka fotogeološko viden prelom (Pleničar in sod., 1977). Med naseljema Srabotnik in Rampoha na krednih apnencih najdemo deset jam (Kataster jam, 2021). Vzhodni rob Roga prekrivajo vrtače, medtem ko ima dolina Črmošnjice fluvialne reliefne značilnosti.
Za razliko od zgoraj omenjenih naselij tukaj ni aluvialnih rečnih naplavin. Vodotok Črmošnjica tukaj teče po krednih apnencih ob Žužemberškem prelomu. Vodotok Črmošnjica, ki je od Starih Žag oddaljen 200 m vzhodno, je edini vodni vir v bližini naselij (Atlas okolja, 2021; Državna topografska karta, 2006–2016).
Naselje Črmošnjice so bile nekdaj eno najpomembnejših in največjih Kočevarskih naselij v Kočevskem rogu (Ferenc, 2007). Možnost za razvoj naselja je omogočila ugodna ravninska lega ob površinskem vodotoku. Črmošnjice ležijo na triasnem dolomitu. Ob vodotoku Črmošnjice poteka fotogeološko viden prelom (Pleničar in sod., 1977). Poleg erozijskih jarkov, kjer so še aktivni vodotoki, na pobočju zahodno od Črmošnjic vidimo še nekaj večjih
38
erozijskih jarkov. Za razliko od zgoraj omenjenih naselij tukaj ni nobenih jam in brezen (Atlas okolja, 2021; Kataster jam, 2021). Ima pa naselje kar tri izvire, ki ležijo na triasnem dolomitu blizu prelomov. Prvi se nahaja med Črmošnjicami in Srednjo vasjo. Tu izvira vodotok, ki se po 350 m izliva v Divji potok. Drugi izvir leži severozahodno od naselja. Tretji izvir leži v južnem delu Črmošnjic. Tam izvira istoimenska reka Črmošnjica, pritok Krke. Izvir se nahaja na prelomu v dinarski smeri (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
Črmošnjice imajo rjave pokarbonatne prsti na apnencih in dolomitih. Te prsti imajo dobre kemične in fizikalne lastnosti, zato so primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013).
Zahodno nad Črmošnjicami leži naselje Topli Vrh. Danes se tam nahaja istoimenski kamnolom.
Topli Vrh leži na triasnem dolomitu. Z vseh strani je obdan s prelomi, skozi naselje pa potekajo trije krajši prelomi (500–900 m) v prečnodinarski smeri (Pleničar in sod., 1977). Južno od Toplega Vrha se nahaja 300 m dolg erozijski jarek. Najbližja jama je oddaljena 900 m proti severu, kjer so kredni apnenci (Kataster jam, 2021). Najbližji vodni vir (vodotok Črmošnjica) je oddaljen 720 m proti vzhodu. Vodotok teče po triasnih dolomitih ob Žužemberškem prelomu (Atlas okolja, 2021; Pleničar in sod., 1977; Register zemljepisnih imen, 2016).
Južno od Črmošnjic se nahajajo naselja Blatnik, Brezje, Srednja vas in Stari Tabor. Vsa naselja, razen Starega Tabora, ležijo ob površinskem vodotoku. Nahajajo se na triasnem dolomitu.
Skozi nobeno naselje ne poteka prelom. Najbližji prelom v dinarski smeri je oddaljen 500–700 m proti vzhodu. Zahodno od naselij potekajo trije prelomi v prečnodinarski smeri (Bukovac in sod., 1984). V tem delu so vidne številne rečne erozijske oblike, predvsem erozijski jarki.
Erozijski jarek jugozahodno od Srednje vasi je dolg kar 2 km. Poteka po pokritem prelomu v prečnodinarski smeri. Zelo velik erozijski jarek se nahaja tudi nad Starim Taborom. Na pobočjih nad erozijskimi jarki najdemo vrtače. Večina erozijskih jarkov nima stalnih vodotokov. So pa izjeme, saj med Blatnikom in Starim Taborom najdemo pet občasnih izvirov.
Ti napajajo površinski vodotok, ki teče mimo naselja Blatnik in po dobrih 3 km ponikne v ponoru v naselju Vrčice. V naselju Blatnik teče tudi 550 m dolg vodotok, ki v naselju izvira in ponikne. Brezje leži ob dveh občasnih izvirih Divjega potoka. Srednja vas leži 1 km po vodotoku navzdol. V severnem delu Srednje vasi se nahajata še dva izvira vodotoka, ki se po 110 m izlije v Divji potok (Atlas okolja, 2021; Register zemljepisnih imen, 2016).
Na jugovzhodnem robu Kočevskega roga najdemo trinajst naselij. Vseh trinajst ima izprane prsti na apnencu. Te prsti so globoke, zato so primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013). Devet naselij leži na jurskih apnencih in apnenih sedimentnih brečah. To so Ručetna vas, Mihelja vas, Petrova vas, Rožanec, Rodine, Otovec, Naklo, Sela pri Otovcu in
Na jugovzhodnem robu Kočevskega roga najdemo trinajst naselij. Vseh trinajst ima izprane prsti na apnencu. Te prsti so globoke, zato so primerne za kmetijstvo (Pedološka karta Slovenije, 2013). Devet naselij leži na jurskih apnencih in apnenih sedimentnih brečah. To so Ručetna vas, Mihelja vas, Petrova vas, Rožanec, Rodine, Otovec, Naklo, Sela pri Otovcu in