Atlas okolja – lidar. 2021. Agencija Republike Slovenija za okolje. URL:
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (citirano 10. 6.
2021).
Bukovac, J., Čakalo, M., Poljak, M., Šišnjar, M., 1984. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-91, Črnomelj, 1:100 000. Beograd: Savezni geološki zavod. URL:
https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/e175ebf7-ddf8-4d34-9459-cb67bcaa66a9 (citirano 11. 4. 2021).
Bukovac, J., Čakalo, M., Poljak, M., Šišnjar, M., 1984. Tumač za list novo mesto : L 33-91 : Socijalistička federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta, 1:100 000.
Beograd: Savezni geološki zavod. URL:
https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/e175ebf7-ddf8-4d34-9459-cb67bcaa66a9 (citirano 11. 4. 2021).
Buser, S., 1974. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-78, Ribnica, 1:100 000. Beograd:
Zvezni geološki zavod. URL:
https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/b692c4f6-77ea-4b77-8099-a7920b4b8c07 (citirano 11. 4. 2021).
Buser, S., 1974. Tolmač lista Ribnica : L 33-76 : Socialistična federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta, 1:100 000. Beograd: Zvezni geološki zavod. URL:
https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/b692c4f6-77ea-4b77-8099-a7920b4b8c07 (citirano 11. 4. 2021).
Dozet, S., Savić, D., 1985. Tumač za list Delnice : L 33-90 : Socijalistička federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta, 1:100 000. Beograd: Savezni geološki zavod. URL: https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/26cbf8cc-8600-4184-8b1b-73db6de7c679 (citirano 11. 4. 2021).
Dozet, S., Savić, D., 1985. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-90, Delnice, 1:100 000.
Beograd: Savezni geološki zavod. URL:
https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/26cbf8cc-8600-4184-8b1b-73db6de7c679 (citirano 11. 4. 2021).
Državna topografska karta merila 1 : 50.000 v vektorski obliki (DTK 50V), 2006-2016.
Geodetska uprava Republike Slovenija. URL: https://egp.gu.gov.si/egp/ (citirano 10. 6.
2021).
Durini, N. 2005. Kraški pojavi v Kočevskem Rogu. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo.
Ferenc, M. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej.
46
Ferenc, M., 2010. Posledice izselitve kočevskih Nemcev in neizvedene kolonizacije Kočevske med vojno in po njej. V: Štih, P, Balkovec, B., Mlinar, J, Friš, D. Migracije in slovenski prostor od antike do danes. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str.
528 - 550.
Gostinčar, P., 2009. Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore.
Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo.
Gostinčar, P., 2021. Meja Kočevskega Roka in Kočevske Male Gore (osebni vir, 24. 5.
2021). Ljubljana.
Gostinčar, P., Stepišnik, U., 2012. Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore s poudarkom na fluviodenudacijskem površju. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. URL: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU73SQH3 (citirano 13. 3. 2021).
Heberle, G. 2008. Političnogeografska analiza nekdanjega kočevskega jezikovnega otoka.
Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo. URL:
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=17262&lang=slv&prip=dkum:15317:d5 (citirano 13. 3. 2021).
Illyria (1829–1835) - Second military survey of the Habsburg Empire, 2006. Mapire. URL:
https://maps.arcanum.com/en/map/secondsurvey-illyria/?layers=60&bbox=1605067.7157604333%2C5787049.972815264%2C1623250.17 38637697%2C5792782.749936651 (citirano 10. 6. 2021).
Jaklitsch, H. 2019. Pozabljen sosed. Ars & Humanitas, 13, 1, str. 78 - 96. URL:
https://doi.org/10.4312/ars.13.1.78-96 (citirano 13. 3. 2021).
Jamarska zveza Slovenije, 2021. Kataster jam (internetni vir). Ljubljana. URL:
https://www.katasterjam.si/ (citirano 10. 6. 2021).
Kosi, M. 1998. Potujoči srednji vek. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Mačkovšek, J. (ur.), 1939. Kočevski zbornik. Ljubljana: Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda.
Konečnik, J. (ur.), 1986. Kočevsko gozdnogospodarsko območje. Kočevje: Gozdno gospodarstvo Kočevje.
Gerlanc, B. (ur.), 1956. Kočevsko. Kočevje: Turistično olepševalno društvo.
Kutnar, L. Urbančič, M. 2006. Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 80, str. 3 - 30. URL: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECXC6L1B (citirano 13. 3. 2021).
Lehmann, E. 1933. Das Gottscheer Hochland. Leipzig: [s. n.].
47
Melik, A. 1959. Posavska Slovenija. Ljubljana: Slovenska Matica.
Pedološka karta Slovenije v merilu 1:250.000. 2013. 1:250.000. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo In okolje. URL: https://rkg.gov.si/vstop/ (citirano 10. 6. 2021).
Pleničar, M., Premru, U., 1977. Tolmač za list Novo mesto : L 33-79 : Socialistična federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta, 1:100 000. Beograd: Zvezni
geološki zavod. URL:
https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/f6b219e2-f851-4f83-9a3a-b3a8285ec2e2 (citirano 11. 4. 2021).
Pleničar, M., Premru, U., Herak, M., 1976. Osnovna geološka karta SFRJ. L 33-79, Novo mesto, 1:100.000. Beograd: Zvezni geološki zavod. URL:
https://egeologija.si/geonetwork/srv/slv/catalog.search#/metadata/f6b219e2-f851-4f83-9a3a-b3a8285ec2e2 (citirano 11. 4. 2021).
Kordiš, I. (ur.)., 2006. Pozdrav iz Bele krajine, Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja.
Novo Mesto: Dolenjski muzej.
Pragozd in gozdovi. Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje (Zavod Kočevsko). 2021.
URL: https://www.kocevsko.com/sl/kocevsko/pragozd-in-gozdovi/ (citirano 13. 3. 2021).
Prelesnik, A. 2007. Vodni viri na Kočevskem. Ljubljana: Društvo Kočevarjev staroselcev.
Ravbar, M., 1993. Kočevsko. V: Kladnik, D., Perko, D. Regionalnogeografska monografija Slovenije. Del 5, Visoki kraški svet. Ljubljana: Geografski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, str. 147-167.
Register naravnih vrednot (točke), 2015. Agencija Republike Slovenije za okolje. URL:
http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/search/resource/details.page?uuid=%7B2D46704E -CBD7-4A18-8CC0-AC22C5CC35DA%7D (citirano 10. 6. 2021).
Register prostorskih enot, 2021. Geodetska uprava Republike Slovenije. URL:
https://egp.gu.gov.si/egp/ (citirano 10. 6. 2021).
Register zemljepisnih imen TTN 1: 5.000, 2016. Geodetska uprava Republike Slovenije.
URL: https://egp.gu.gov.si/egp/ (citirano 10. 6. 2021).
Saje, J. 2013. Kočevski Rog med drugo svetovno vojno in danes. Novo Mesto: Dolenjski muzej.
Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.), 1999. Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Stepišnik, U., 2020. Kraška polja v Sloveniji. Dela, 53, str. 23 - 43.
Stepišnik, U., 2020. Fizična geografija krasa. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
48
Šmitek, Z., 1981. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje.
Občina Kočevje. 1981. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Trdan, V. 1999. Življenje kočevskih Nemcev med 1850 in 1918. Magistrsko delo.
Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino.
Varga, M. 2013. Geografski vidik ekoremediacij porečja Rinže. Diplomsko delo. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo.
8. KAZALO SLIK
Slika 1: Fizičnogeografska karta Kočevskega roga ... 3
Slika 2: Geološka karta Kočevskega roga ... 5
Slika 3: Nadmorske višine v Kočevskem rogu ... 7
Slika 4: Ekspozicije v Kočevskem rogu ... 8
Slika 5: Hidrološka karta Kočevskega roga ... 12
Slika 6: Povprečne letne temperature v Kočevskem rogu 1971–2010 ... 17
Slika 7: Padavine v Kočevskem rogu ... 18
Slika 8: Površina gozdnih površin na začetku 19. stoletja ... 20
Slika 9: Površina gozdnih površin danes ... 21
Slika 13: Prsti v Kočevskem rogu ... 23
Slika 10: Lokacija naselij Kočevskih Nemcev ... 29
Slika 12: Jame v Kočevskem rogu ... 32