Ostale oblike dela

A. Pogodbeno zaposlovanje zunanjih sodelavcev

V letu 2010 je bilo v Kadrovski sluţbi UKC Ljubljana pripravljenih 902 podjemnih pogodb ter 406 avtorskih pogodb.

B. Začasna dela dijakov in študentov preko študentskega servisa

V letu 2010 so različna začasna in občasna dela opravljali tudi dijaki in študentje preko študentskega servisa. Stroški študentskega dela v UKC Ljubljana so v letu 2009 znašali skupaj 2.292 tisoč evrov. V letu 2010 smo načrtovali polovično zniţanje stroškov dela preko študentskega servisa; v primerjavi s preteklim letom smo tako uspeli zniţati stroške študentskega dela za 47,2%. V letu 2010 smo za ta namen porabili 1.209 tisoč evrov. Stroške študentskega dela smo omejili z zniţanjem vrednosti urnih postavk ter z varčevalnimi ukrepi, ki so vključevali odobritve le najnujnejših del preko študentskega servisa.

10.1.3 Področje izobraţevanja, specializacij in pripravništva

Področje specializacij, izobraţevanja v tujini, pripravništva, uvajanja v delo, strokovni izpiti:

 izvaja se stalna koordinacija s pristojnimi institucijami za spremljanje in usklajevanje pri izvedbi specialističnih programov usposabljanja posameznega specializanta; glede na določila Zakona o zdravniški sluţbi bili za potrebe evidentiranja specializantov zunanjih institucij, ki so v Zavodu na kroţenju, izvedeni administrativni postopki za 184 tripartitnih pogodb in 18 aneksov za potrebe deţurstva pri specialističnih programih usposabljanja posameznega specializanta,

 za specializante in druge poklice smo pripravili 99 pogodb o plačilu izobraţevanja in 9 pogodb o specializaciji za zdravnike in druge poklice, kjer je plačnik specializacije UKC Ljubljana,

 za specialiste in specializante smo pripravili 25 pogodb za izobraţevanje v tujini,

 za potrebe evidentiranja in ureditev podatkov v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem zunanjih strokovnjakov v Zavodu, se urejajo administrativni postopki izpopolnjevanja in usposabljanja zdravnikov iz drugih drţav, ki se v zavodu izpopolnjujejo na posameznem medicinskem področju,

 na področju pripravništva smo v koordinaciji z organizacijskimi enotami pripravili 56 programov pripravništva, in sicer 48 programov za profile poklicev (31 - tehnik zdravstvene nege, 8 - bolničar negovalec in 9 - diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice), organizirali kroţenje za 8 zunanjih pripravnikov drugih institucij za nezdravstvene poklice, za 269 zunanjih pripravnikov različnih profilov oz. poklicev smo administrativno izvajali postopke glede na posamezni program kroţenja, vključno s pogodbami za plačilo in izstavitev računov za nemoteno izvajanje pripravništva v UKC Ljubljana,

 v sodelovanju s predstavniki zdravstvene nege in oskrbe smo pripravili 76 programov za novo sprejete delavce

»Uvajanje v delo za dipl.med. ses./ zn in dipl. babice, ki so diplomirali po EU direktivi«,

 izvedli smo potrebne administrativne postopke za 117 zaposlenih za opravljanje strokovnih izpitov na Ministrstvu za zdravje RS (72 - doktor medicine, 17 - dipl. med ses./dipl. zdr, 10 - dipl. fizioterapevt, 6 - dipl.inţ.rad., 5 - dipl.inţ.lab.biomed., 3 - univ.dipl.biol., 2 - univ.dipl.psih., 1 - univ.dipl.biokem., 1 - prof.biol. in gosp.) in kot pooblaščeni izvajalec Ministrstva za zdravje organizirali 23 terminov strokovnih izpitov, ki so se izvajali v UKC Ljubljana. Opravljenih je bilo 181 strokovnih izpitov in sicer 56 za pripravnike UKC Ljubljana (45 - zdravstveni tehnik, 8 - bolničar negovalec, 1 - laboratorijski tehnik, 1 - ekonomski tehnik, 1 - pisarniški referent) in 125 pripravnike drugih zavodov (79 - zdravstveni tehnik, 36 - bolničar-negovalec, 6 - laboratorijski tehnik, 1 - kemijski tehnik, 2 - zobotehnik, 1 - farmacevtski tehnik),

 organiziranih je bilo 6 uvajalnih seminarjev za novo sprejete delavce in pripravnike iz drugih zdravstvenih institucij, od tega 2 seminarja za poklice srednjo izobrazbo in 4 seminarje za visoko in univerzitetno izobrazbo; uvajalnih

seminarjev vse je udeleţilo 403 kandidatov, od tega 126 pripravnikov in dipl.med.sest po EU direktivi (uvajanje v delo) in 277 ostalih kandidatov,

 izvedenih je bilo 80 tečajev oţivljanja s 1.464 udeleţenci.

Področje izobraţevanja, izpopolnjevanja in usposabljanja po sklenjenih Pogodbah o izobraţevanju:

 projekt Pregled oz. seznam neizpolnjenih pogodbenih obveznosti iz pogodb o izobraţevanju je v zaključni fazi, kjer je 99 delavcev razrešilo status pogodbenih obveznosti; seznam za 10 nerešenih pogodb se je posredoval v poslovno odločitev vodstvu UKC Ljubljana glede načina ukrepanja ob neizpolnjenih pogodbenih določilih,

 v zavodu je sklenjenih 331 pogodb o izobraţevanju, od tega je bilo v letu 2010 sklenjenih 127 pogodb in 101 aneksov k pogodbam o izobraţevanju.

Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK):

 sodelovanje pri vzpostavitvi certifikatnega sistema za poklic Ortopedski tehnolog, Zdravstveni reševalec in Zobozdravstveni asistent, vključevanje poklicev v orientacijska delovna mesta in vrednotenje delovnega mesta poklica NPK. V postopku potrjevanja in preverjanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij je bilo podeljenih 43 certifikatov za nacionalno poklicno kvalifikacijo Ortopedski tehnolog,

 sodelovanje in usmerjanje pri pripravi razpisov v postopek preverjanja in potrjevanja NPK za poklic Ortopedski tehnolog, Zobozdravstveni asistent in Zdravstveni reševalec, sodelovanje s komisijami pri certificiranju strokovnih znanj in spretnosti, ter vodenje koordinacije pri pripravi programov usposabljanja.

A. Mladi raziskovalci v okviru raziskovalne dejavnosti UKC Ljubljana

V letu 2010 se je v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na podiplomskem študiju do doktorata in na enovitem doktorskem študiju usposabljalo skupno 47 mladih raziskovalcev. Od tega je bilo 21 doktorjev medicine (vzporedno opravljali specializacijo), 1 mikrobiolog, 7 biologov, 2 biokemika, 4 psihologi, 6 farmacevtov, 1 biotehnolog, 3 stomatologi, 1 profesor športne vzgoje in 1 inţenir ţivilske tehnologije.

Največ mladih raziskovalcev (12) se je usposabljalo na Interni kliniki, sledijo ji Ginekološka klinika (9), Pediatrična klinika (8), Nevrološka klinika (6), Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja (4), Očesna klinika (3), Stomatološka klinika (3) ter Kirurška klinika in Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo s po enim mladim raziskovalcem. V letu 2010 se je aktivno usposabljalo 46 mladih raziskovalcev, enemu zaradi daljše bolniške odsotnosti status mladega raziskovalca miruje. Porodniški dopust so v letu 2010 nastopile štiri mlade raziskovalke. Financiranje je zaključilo šest mladih raziskovalcev, od tega sta dve mladi raziskovalki prekinili Pogodbo o financiranju podiplomskega raziskovalnega usposabljanja mladega raziskovalca. S 1.11.2010 je nove pogodbe sklenilo sedem mladih raziskovalcev, s 1.12.2010 pa še ena mlada raziskovalka. V letu 2010 sta na krajše usposabljanje v tujino odšli dve mladi raziskovalki. Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjalo 11 mladih raziskovalcev.

Za leto 2011 je predvidenih šest novih mladih raziskovalcev, katerih mentorji so ţe bili izbrani na javnem razpisu v letu 2010 za leto 2011. Financiranje novih mladih raziskovalcev se bo predvidoma pričelo 1.11.2011.

B. Področje upravljanja s človeškimi viri in razvoj kadrov

V letu 2010 smo nadaljevali s sistemskim pristopom vzpostavitve učinkovitega upravljanja s človeškimi viri in razvoj kadrov (angl. Human Resource Management - HRM).

Upravljanje s človeškimi viri:

 v okviru Slovenskega zdruţenja za kakovost in odličnost smo organizirali predavanje »Primer dobre prakse in vitkega pristopa (LEAN) v Univerzitetni bolnišnici Odense na Danskem«. Vsebina programa je vsebovala prikaz uspešne uvedbe filozofije »vitkosti« v bolnišnici, s pomočjo katere se uspeva ustvarjati stabilne in primerne delovne procese, zmanjšati napake na najmanjšo moţno mero in izboljšati kakovost dela v korist bolnikov in zaposlenih.

Izobraţevanja se je udeleţilo 78 zaposlenih.

 izvedli smo pilotski projekt Vodenje letnih razgovorov na KO Kirurgije srca in oţilja na Kirurški kliniki. Namen pilotskega projekta je, da bi se letni pogovori pričeli izvajati v vseh organizacijskih enotah (OE) in bi postopoma postali stalni proces učinkovitega vodenja in ravnanja z ljudmi pri komunikaciji s sodelavci, za tekoče in jasno postavljanje ciljev ter definiranje pričakovanj, vključno z informacijo o uspešnosti posameznika.

 vsebina ostalih aktivnosti je opisana v poglavju 3.1. Realizacija letnih ciljev zavoda, pod področjem: Usposabljanje managerskih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega managementa).

Izobraţevanje:

Za potrebe izobraţevanja je bilo v letu 2010 porabljenih 213.722 ur (podatki izhajajo iz Dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti – DEPO):

 56.103 ur oz. 26% za študijski dopust,

 10.787 ur oz. 5 % za interno izobraţevanje v Zavodu,

 202.935 ur oz. 86,7% za izobraţevanje izven Zavoda (seminarji, tečaji, kongresi, strokovna srečanja, vabljena predavanja, strokovni razgovori, priprave na strokovni izpit).

V povprečju je bilo za izobraţevanja porabljenih 29 ur na zaposlenega delavca (uporabljeno število zaposlenih na dan 31.12.2010):

 zdravniki in zobozdravniki: 114.159 ur oz. 53,4% (94,8 ur na zdravnika),

 zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi: 66.253 ur oz. 31 % (19 ur na zaposlenega),

 farmacevti: 3.064 ur oz. 1,4 % (28,9 ur na farmacevta),

 zdravstveni delavci in sodelavci: 17.717 EUR oz. 8% (25 ur na zaposlenega),

 ostali sodelavci: 3.748 ur oz. 1,7 % (104 ur na zaposlenega),

 nezdravstveni delavci po področjih dela: 8.782 ur oz. 4.1% (4,5 ur na zaposlenega).

C. Ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja

V zimski sezoni 2010/11 smo v UKC Ljubljana organizirali cepljenje zaposlenih in kroničnih bolnikov. Zaposlene smo cepili na šestih cepilnih mestih, kronične bolnike pa na lokaciji Pediatrične klinike na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter v bolnišnici Dr. Petra Drţaja in sicer na Centru za vojne veterane. Vsega skupaj smo cepili 1.306 oseb od tega 923 (71%) redno zaposlenih, 229 (18%) kroničnih bolnikov, 150 (11%) samoplačnikov in 4 (0,3%) zaposlene, ki so v zavodu v dopolnilnem delovnem razmerju (so redno zaposleni na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani). V letošnji sezoni je bil odziv na cepljenje slabši kot lansko leto, kar pripisujemo antipropagandi, ki je preko medijev potekala v času cepljenja.