KAZALO
1. UVOD ... 0
1.1POROČILO PREDSEDNICE SVETA UKCLJUBLJANA, MAG.ELDE GREGORIČ ROGELJ: ... 1
2. PREDSTAVITEV ZAVODA ... 3
3. PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA ... 3
3.1TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST: ... 4
3.2DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA ... 4
3.3STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO ADMINISTRATIVNE STORITVE ... 4
4. ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA ... 6
4.1SVET UKCLJUBLJANA ... 6
4.2STROKOVNI SVET ... 6
4.3OŢJE VODSTVO ZAVODA ... 7
4.4VODENJE KLINIK IN KLINIČNIH INŠTITUTOV ... 7
POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010 ... 8
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA ... 9
2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA... 11
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV TER OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ... 11
3.1.REALIZACIJA LETNIH CILJEV ... 11
3.1.1 Izboljšanje upravljanja ... 11
3.1.1.1 Poslovna samostojnost ter lastni izkazi uspeha klinik in kliničnih inštitutov: ... 11
3.1.1.2 Odločanje o preseţkih posameznih klinik in kliničnih inštitutov: ... 12
3.1.1.3 Krepitev javno – zasebnega partnerstva: ... 13
3.1.1.4 Krepitev notranjih revizij: ... 13
3.1.1.4.1 Delovanje Sluţbe za notranjo revizijo UKC Ljubljana: ... 13
3.1.1.4.2 Delovanje sluţbe za administrativno obravnavo bolnikov in spremljanje SPP primerov: ... 13
3.1.1.5 Usposabljanje managerskih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega managementa: ... 13
3.1.1.6 Spremljanje stroškov na ravni bolnika: ... 14
3.1.2 Izboljšanje učinkovitosti dela ... 14
3.1.2.1 Načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstvenega osebja: ... 14
3.1.2.2 Vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentiranje delovnega časa in razporede dela: ... 16
3.1.2.3 Vzpostavitev sistema dnevnega evidentiranja dela: ... 16
3.1.2.4 Izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija dokumentacije: področje komercialne dejavnosti in Tehnično- vzdrţevalne sluţbe: ... 16
3.1.2.5 Področje kliničnih poti in smernic: ... 16
3.1.2.6 Racionalizacija postopkov izvedbe najpogostejšega SPP oz. delovnega opravila: ... 17
3.1.3 Uvajanje javno dostopnega sistema kazalcev kakovosti ... 18
3.1.3.1 Kazalniki kakovosti: ... 18
3.1.3.2 Zadovoljni bolniki: ... 18
3.1.3.3 Zadovoljni zaposleni: ... 20
3.1.3.4 Moţnost izbire zdravnika: ... 20
3.1.3.5 Pridobitev drugega mnenja v okviru iste institucije: ... 20
3.1.4 Informacijsko podprt sistem javnega naročanja in obvladovanja materialnih stroškov ... 21
3.1.4.1 Nadaljnje izboljšanje stanja na področju izvajanja javnih naročil: ... 21
3.1.4.2 Uvajanje EAN kode v poslovanje UKC Ljubljana: ... 22
3.1.4.3 Mesečno načrtovanje stroškov zdravil po posameznih kliničnih oddelkih: ... 22
3.1.5 Delo pri drugem delodajalcu in krepitev trženja ... 23
3.1.5.1 Urejanje razmerij z javnimi in zasebnimi zavodi glede dela zaposlenih UKC Ljubljana pri drugih delodajalcih: ... 23
3.1.5.2 Povečanje prihodkov iz trţenja: ... 23
3.2.REALIZACIJA DELOVNEGA PROGRAMA ... 24
3.2.1 Glavne značilnosti pogodbe z ZZZS ... 24
3.2.2 Uresničevanje planiranega fizičnega obsega dela v letu 2010 do ZZZS in ostalih plačnikov z obrazložitvijo ... 25
3.2.2 1 Bolnišnična dejavnost: ... 25
3.2.2.2 Specialistično ambulantna dejavnost: ... 30
3.2.2.3 Ostale dejavnosti: ... 30
3.3TERCIARNA DEJAVNOST ... 32
3.4RAZISKOVALNA DEJAVNOST ... 32
3.5POSLOVNI IZID ... 34
3.5.1 Prihodki ... 34
3.5.2 Odhodki ... 38
3.5.2.1 Materialni stroški: ... 38
3.5.2.2 Stroški storitev: ... 41
3.5.2.3 Stroški dela: ... 43
3.5.3 Rezultat poslovanja ... 45
3.5.3.1 Rezultat poslovanja po niţjih organizacijskih enotah: ... 46
4. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA ... 47
5.OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV... 48
5.1SANACIJSKI PROGRAM UKCLJUBLJANA V LETU 2010 ... 48
6. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA ... 53
6.1KAZALNIKI POSLOVNE UČINKOVITOSTI ... 53
6.2FINANČNI KAZALNIKI POSLOVANJA ... 53
6.3KAZALNIKI KAKOVOSTI... 53
6.4KAZALNIKI KLINIČNIH POTI ... 54
7. OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC (NNJF) ... 55
7.1REDNE NOTRANJE REVIZIJE ... 55
7.2IZREDNE NOTRANJE REVIZIJE... 55
7.3SVETOVALNA FUNKCIJA ... 56
8. POJASNILA NA PODROČJIH, KJER ZASTAVLJENI CILJI NISO DOSEŢENI ... 57
9. OCENA UČINKOV POSLOVANJA NA DRUGA PODROČJA ... 58
10. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN KADROVSKE POLITIKE IN POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH ... 59
10.1PREDSTAVITEV ZAPOSLENIH PO POKLICIH IN PODROČJIH DELA ... 59
10.1.1 Analiza kadrovanja in kadrovske politike ... 62
10.1.2 Ostale oblike dela ... 62
10.1.3 Področje izobraževanja, specializacij in pripravništva ... 63
10.2POROČILO O INVESTICIJSKIH VLAGANJIH ... 66
10.2.1 Nabava medicinske in nemedicinske opreme ... 66
10.2.2 Investicije v nepremičnine ... 67
10.3POROČILO O IZVEDENIH DEJAVNOSTI V OKVIRU OPERACIJE ENERGETSKE SANACIJE ... 70
10.4POROČILO O OPRAVLJENIH VZDRŢEVALNIH DELIH ... 70
11. PRILOGE K POSLOVNEMU POROČILU ... 72
RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2010 ... 82
1. POJASNILA K POSTAVKAM BILANCE STANJA IN PRILOGAM K BILANCI STANJA ... 84
1.1SREDSTVA ... 84
1.2OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV ... 91
2. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ... 97
2.1ANALIZA PRIHODKOV ... 97
2.2ANALIZA ODHODKOV ... 98
2.3POSLOVNI IZID ... 99
2.3.1 Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka ... 99
2.3.2 Pojasnila k izkazu računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov ... 99
2.3.3 Pojasnila k izkazu računa financiranja določenih uporabnikov ... 99
2.3.4 Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti ... 100
3. POSLOVANJE KLINIK, KL. INŠTITUTOV IN DEJAVNOSTI SKUPNEGA POMENA UKC LJUBLJANA V LETU 2010 .... 101
4. PRILOGE: RAČUNOVODSKI IZKAZI, OBRAZCI ZA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE IN KAZALNIKI POSLOVANJA ... 102
1. UVOD
Za Univerzitetni klinični center Ljubljana je bilo leto 2010 leto sanacije. Navkljub teţki situaciji smo sledili svojemu osnovnemu poslanstvu. Hospitalno smo zdravili več kot 100.000 pacientov in v ambulantah opravili 750.000 pregledov.
UKC Ljubljana je še vedno referenčna zdravstvena ustanova v Sloveniji. V našo inštitucijo so bili napoteni mnogi bolniki, ki jih druge zdravstvene ustanove niso znale ali zmogle obravnavati. Izpolnjevanje našega poslanstva so zaznamovali mnogi vrhunski strokovni doseţki in nove metode zdravljenja.
Leto 2010 je bilo v UKC Ljubljana zaznamovano predvsem z urejanjem razmerij. Najpomembnejši projekt je bil prenos pristojnosti in odgovornosti za učinkovito izvedbo programa na organizacijske enote. V začetku leta smo sprejeli finančne načrte po posameznih enotah in se dogovorili za stimulacije za tiste enote, ki bodo poslovno leto zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ţe pred koncem leta smo prvič v zgodovini pripravili in sprejeli finančni načrt za naslednje leto še pred začetkom poslovnega obdobja, na katerega se nanaša. Prvič je bil finančni načrt pripravljen za dve leti. Oboje v poslovanje UKC Ljubljana prinaša novo stabilnost v poslovanje. Uredili smo tudi donacije za izobraţevanja ter področje kliničnega preskušanja zdravil. Velik del sredstev smo usmerili v izobraţevanje mladih sodelavcev. Lotili smo se urejanja delovnega časa in dela pri drugih delodajalcih. Celo leto je bilo zaznamovano s prenovo informacijskih sistemov. Močno smo, posebej v drugi polovici leta, pospešili izvajanje javnih naročil. Posebej smo se posvetili zagotavljanju načela transparentnosti pri javnih naročilih.
Posebno pozornost smo namenili tudi področju kakovosti. Uvedli smo nagrado za kakovost, ki je odvisna od učinkovitosti poslovanja. Pomemben del kriterijev pri ocenjevanju kakovosti predstavlja uvajanje kliničnih poti. V letu 2010 je bilo pripravljenih več kot 30 novih kliničnih poti. Posebej smo ponosni na klinično pot za bolečino v kriţu, ki smo jo začeli razvijati in uvajati skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana in bo veliko pripomogla tudi k skrajševanju čakalnih dob na prve preglede v ortopedskih ambulantah. Konec leta smo začeli z intenzivnimi pripravami na akreditacijo.
Največ pozornosti smo v letu 2010 posvečali učinkovitemu poslovanju. Če so se v letu 2009 določeni ukrepi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije uveljavljali postopoma, je bilo leto 2010 v celoti zaznamovano s temi ukrepi. To je razvidno tudi iz prihodkov v letu 2010, ki so bili iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja skoraj enaki kot v letu 2009, in to kljub temu, da smo od 1. septembra pridobili financiranje pomembnih programov (npr. urgentne ambulante na področju nevrologije in infektologije, pa financiranje aferez in pokritje stroškov pandemske gripe). Kljub tako neugodnim prihodkom smo uspeli ustvariti enega najboljših poslovnih rezultatov v zgodovini UKC. Izguba v višini manj kot 400.000 evrov predstavlja manj kot 0,1% celotnih prihodkov. Tako ugoden poslovni rezultat smo torej dosegli predvsem z zniţevanjem stroškov in z večjo učinkovitostjo našega dela. Stroški dela so se, ob kar največji zaslugi vseh sodelavcev, namreč zmanjšali za skoraj 3 milijone evrov, dodatno pa smo zmanjšali še stroške dela preko študentskih servisov, po podjemnih pogodbah in avtorskih pogodbah za skoraj 1,5 milijona evrov.
Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2010, tako kot na mnogih drugih področjih, tudi na področju poslovanja krenil na pot odličnosti.
Strokovna direktorica UKC Ljubljana:
prof. dr. Brigita Drnovšek–Olup, dr. med., višja svetnica Generalni direktor UKC Ljubljana:
mag. Simon Vrhunec Glavna medicinska sestra UKC Ljubljana
Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.
1.1 Poročilo predsednice Sveta UKC Ljubljana, mag. Elde Gregorič Rogelj:
Na skupno šestih sejah in korespondenčni seji v letu 2010 je svet UKC Ljubljana obravnaval ključne dokumente v pristojnosti Sveta. Sprejel je letno poročilo za leto 2009, Finančni načrt s programom dela, rebalans finančnega načrta, med letom ocenjeval izvajanje ukrepov za finančno uravnoteţeno poslovanje, zadolţil vodstvo za dosledno zagotavljanje stroškovno učinkovitega poslovanja v letu 2010 na vseh ravneh, zaradi ohranitve dostopnosti pacientom do zdravstvenih storitev in kvalitetne ravni zdravljenja. Svet Zavoda je v letu 2010 aktivno usmerjal in nadzoroval vodstvo Zavoda pri izvajanju njegovih pristojnosti. Pri tem smo izhajali iz sprejetih ključnih usmeritev, da zasledujemo izboljšanje upravljanja z decentralizacijo vodenja na samostojne organizacijske enote, spremenjeno organizacijo delovnih procesov z uvajanjem časovnih normativov ter spremljanja obremenitev zaposlenih, sistem kazalnikov kakovosti izvajanja storitev, da nujnost stroškovno učinkovitega izvajanja storitev ne gre na škodo bolnikov, informacijsko podprt sistem javnega naročanja in organiziranje dopolnilne dejavnosti v okviru razpoloţljivih zmogljivosti v oblikah in pogojih, ki bodo zaposlenih omogočile spodbude za te oblike dela. Ob sprejemu programa dela in finančnega načrta UKC Ljubljana za leto 2010 smo vodstvo zadolţili za operacionalizacijo ciljev v finančnem načrtu. Skladno s politiko decentralizacije pristojnosti smo predlagali večjo stopnjo odgovornosti managementa na ravni vodstev klinik, kliničnih oddelkov, kliničnih inštitutov za realizacijo programa dela. V letu 2010 je vodstvo UKC zagotovilo pozitiven napredek pri izkazovanju planskih ciljev in njihove realizacije na ravni organizacijskih enot UKC Ljubljana in s tem večje preglednosti poslovanja po stroškovnih nosilcih. Vgrajene spodbude za organizacijske enote, ki izkazujejo preseţek pri poslovanju in na podlagi doseţenih kazalnikov kakovosti, predstavljajo premik v smislu izvajanja pristojnosti za učinkovito vodenje enot. Ob sprejemu Finančnega načrta UKC Ljubljana za leto 2011-2012, ki je bil prvič dvoleten in sprejet pred začetkom novega poslovnega obdobja, se je Svet Zavoda osredotočil na operacionalizacijo strateških ciljev v letnem programu s poudarkom na kazalnike kakovosti in merjenja napredka pri doseganju ciljev.
Pri izvajanju nadzora je Svet Zavoda zadolţil vodstvo za ureditev pogodbenega dela na način, da so pri tem spoštovane zakonske in druge podlage ter da je pri tem zastopan poslovni in strokovni interes Zavoda ter za ureditev števila dni letnih dopustov zaposlenih v skladu z veljavnimi zakonskimi podlagami in kolektivnimi pogodbami. Svet UKC Ljubljana je v letu 2010 osredotočil svoje delovanje na spremljanje izvajanja programov zdravstvenih storitev z vidika izboljšanja učinkovitosti poslovanja v delovnih procesih na vseh ravneh. V ekonomskih pogojih, ki so imeli za posledico v letu 2010 na področju zdravstva nadaljevanje ukrepov ZZZS iz leta 2009 zniţevanja cen bolnišničnih storitev, je svet sprotno med letom spremljal poslovne rezultate in realizacijo programa tako na ravni UKC, kot tudi na ravni samostojnih organizacijskih enot. Vodstvo UKC je doseglo pozitivne rezultate pri zmanjševanju stroškov dela z racionalizacijo pri nadurnem delu, obsegu študentskega dela, delu po podjemnih pogodbah in z racionalizacijo oblik dela za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. V spremenjenih pogojih financiranja so člani Sveta Zavoda opozarjali in od vodstva zahtevali poročila o optimizaciji delovnih procesov na vseh ravneh, tako v temeljni dejavnosti, kot tudi v podpornih in spremljajočih dejavnostih, saj je zagotavljanje ustrezne dostopnosti do storitev UKC Ljubljana, varnosti in kakovost obravnave pacientov v veliki meri pogojeno s stroškovno učinkovitejšim izvajanjem zdravstvenih programov in z odpravljanjem slabosti v organizaciji delovanja UKC. Svet Zavoda se je v drugi polovici leta 2010 ukvarjal tudi s potekom aktivnosti vodstva UKC in vodstev klinik ter inštitutov za čim manj moten potek dela v času umika soglasij zdravnikov za delo preko polnega delovnega časa.
S ciljem aktivnejšega vključevanja članov sveta zavoda v realizacijo ključnih strateških ciljev smo oblikovali tri delovne skupine, in sicer delovno skupino za pripravo sprememb statuta UKC Ljubljana, delovno skupino za oblikovanje strategije razvoja UKC Ljubljana in delovno skupino za finančno računovodsko področje. Na podlagi oblikovanih predlogov bo v prihodnje dopolnjena Strategija razvoja UKC Ljubljana, po potrebi spremenjen statut Zavoda in oblikovane rešitve za zahtevnejša finančno računovodska vprašanja.
Upravljanje in vodenje UKC Ljubljana kot vodilne strokovne, pedagoške in znanstvene ustanove slovenskega zdravstva, je izjemno zahtevno in odgovorno. V letu 2010 ga lahko označimo s pomembnimi pozitivnimi spremembami, a hkrati s številnimi novimi izzivi in nedokončanimi nalogami za prihodnje obdobje.
OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA
Splošni podatki:
Poslanstvo:
Poslanstvo UKC Ljubljana kot terciarne bolnišnice je biti in ostati vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova slovenskega zdravstva. To vključuje tudi skrb za mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje, uvajanje in izvajanje najzahtevnejših oblik zdravljenja in posredovanje znanja drugim zdravstvenim ustanovam in posameznikom. Poslanstvo UKC Ljubljana kot sekundarne bolnišnice je, da za prebivalce svoje regije zagotavlja vse sekundarne bolnišnične storitve z enako dostopnostjo, kot jo uţivajo prebivalci drugih regij. Za prebivalce Slovenije se ti poslanstvi kaţeta v izvajanju visoko strokovne, dostopne, kakovostne, varne, prijazne in učinkovite zdravstvene oskrbe.
Vizija:
Vizija UKC Ljubljana je ostati najbolj kakovostna in varna bolnišnica, ţeleno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraţevanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadrţal najboljše raziskovalce.
Logotip:
Ime: Univerzitetni klinični center Ljubljana
Okrajšava: UKC Ljubljana
Naziv za poslovanje s tujino: Univerzitetni Klinični center Ljubljana - University Medical Centre Ljubljana Sedeţ: Zaloška cesta 002, 1000 Ljubljana
Matična številka: 5057272 Identifikacijska številka za DDV: SI52111776 Šifra uporabnika: 27782
Št. transakcijskega računa: SI56-01100-603-0277-894 Telefon (uprava): 01/522 22 90
Telefaks (uprava): 01/522 24 82 Spletna stran: http://www.kclj.si Ustanovitelj: Republika Slovenija
Datum ustanovitve: Leta 1786 (ustanovljena Civilna bolnica Ljubljana) Temeljna dejavnost: Zdravstvena dejavnost na sekundarni in terciarni ravni,
Izobraţevalna dejavnost,
Raziskovalna dejavnost.
Organi upravljanja in vodenje: Svet UKC Ljubljana,
Strokovni svet UKC Ljubljana,
Generalni direktor UKC Ljubljana,
Strokovni direktor UKC Ljubljana.
Vodstvo zavoda: Generalni direktor: mag. Simon Vrhunec
Strokovna direktorica: prof. dr. Brigita Drnovšek–Olup, dr. med., višja svetnica,
Glavna medicinska sestra: Ernestina Kos Grabnar, viš. med. ses.
2. PREDSTAVITEV ZAVODA
Na dan 31. decembra 2010 je zavod zaposloval 7.441 zaposlenih, od tega 1.204 (16%) zdravnikov ter 3.256 (44%) medicinskih sester. Bolnišnica je imela meseca decembra 2010 skupaj 2.145 bolniških postelj, v bolnišnični obravnavi se je v letu 2010 zdravilo 102.088 bolnikov, leţalna doba je bila 5,75 dni. Opravljenih je bilo 102..088 specialistično ambulantnih obiskov Te številke uvrščajo UKC Ljubljana med največje bolnišnice v Srednji Evropi.
Zavod poleg zdravljenja najteţjih bolnikov v Sloveniji, skrbi za razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih ved v slovenskem prostoru, saj v sodelovanju z izobraţevalnimi institucijami izobraţuje kadre vseh zdravstvenih poklicev. Po svoji visoki strokovnosti in usmerjenosti v terciar se UKC Ljubljana bistveno razlikuje od ostalih bolnišnic v Sloveniji, kar ga postavlja ob bok podobnim univerzitetnim bolnišnicam v razviti Evropi in ZDA.
3. PODROBNEJŠA ORGANIZACIJA ZAVODA
V UKC Ljubljana so organizirane:
1. temeljna zdravstvena dejavnost, 2. dejavnosti skupnega pomena,
3. strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve.
3.1 Temeljna zdravstvena dejavnost:
Skladno z Odlokom o preoblikovanju javnega zdravstvenega zavoda Klinični center v javni zdravstveni zavod Univerzitetni klinični center, Statutom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih v UKC Ljubljana, je delo na področju temeljne zdravstvene dejavnosti organizirano na klinikah, kliničnih inštitutih, kliničnih oddelkih (v nadaljevanju: KO), centrih in sluţbah ter centrih odličnosti. Centri in sluţbe se oblikujejo za posamezna strokovna področja znotraj klinik, kliničnih inštitutov in oddelkov.
Centri odličnosti se ustanovijo za vrhunska, mednarodno uveljavljena področja dela.
UKC Ljubljana je ustanova, sestavljena iz 134 organizacijskih enot: klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov, centrov, sluţb in sektorjev. Na vseh teh ravneh potekajo tudi vse ključne odločitve povezane tako z oskrbo bolnikov, kot tudi z razvojnim in raziskovalnim delom. Te odločitve so usklajene s cilji in usmeritvami na ravni UKC Ljubljana. Vsaka enota ima svojega vodjo, ki jo zastopa in je odgovoren za organizacijo dela, izpolnjevanje načrtovanega dela, strokovni razvoj, uravnoteţenost delovanja enote s finančnimi viri, vzdušje in odnose med zaposlenimi v enoti.
Klinike, ki imajo v sestavi več notranjih organizacijskih enot (kliničnih oddelkov) so: Interna klinika, Kirurška klinika, Nevrološka klinika, Ginekološka klinika, Pediatrična klinika in Stomatološka klinika, ki jih vodijo strokovni direktor, glavna medicinska sestra in poslovni direktor; klinične oddelke pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre.
Samostojne klinike in klinični inštituti so: Dermatovenerološka klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Očesna klinika, Ortopedska klinika, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, Inštitut za medicinsko rehabilitacijo in Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa. Te enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki in glavne medicinske sestre.
Samostojne diagnostične enote so: Klinika za nuklearno medicino, Klinični inštitut za radiologijo, Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo, ki imajo skupno poslovno upravljanje. Tudi diagnostične enote imajo skupno poslovno upravljanje, posamezne enote pa vodijo predstojniki.
Za posamezna strokovna področja so znotraj klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov oblikovani centri in sluţbe, ki jih vodijo vodje.
3.2 Dejavnosti skupnega pomena
Dejavnosti skupnega pomena so potrebne za izvajanje temeljne zdravstvene dejavnosti. V okviru dejavnosti so za posamezna področja oblikovane sluţbe, oddelki in enote. V te dejavnosti sodijo: Lekarna, Reševalna postaja, Oskrbovalne sluţbe, Sluţba bolniške prehrane in dietoterapije in Tehnično – vzdrţevalna sluţba.
3.3 Strateško upravljanje in poslovno administrativne storitve
Strateške sluţbe nudijo strokovno podporo vodstvu UKC Ljubljana pri izvajanju nalog strateškega vodenja UKC Ljubljana. Vse sluţbe v okviru strateškega upravljanja se organizacijsko veţejo v upravo zavoda in ji tudi neposredno odgovarjajo.
Za opravljanje dejavnosti strateškega upravljanja in poslovno administrativnih storitev so organizirani sektorji, sluţbe, oddelki in enote v treh sklopih:
področje za splošno pravno in kadrovsko izobraţevalno dejavnost, področje za ekonomsko in finančno dejavnost, področje za komercialno dejavnost, informacijsko področje,
strateške sluţbe (Sluţba notranje revizije, Sluţba za odnose z javnostmi, Projektna pisarna, Sluţba za raziskave in razvoj, Sluţba za zagotavljanje celovitega sistema kakovosti in varnosti, Sluţba za organizacijo in razvoj logistike),
sluţbe skupnega pomena.
4. ORGANI UPRAVLJANJA IN VODSTVO ZAVODA
Upravljanje in vodenje zavoda poteka v skladu s Statutom in Pravilnikom o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih.
4.1 Svet UKC Ljubljana
Svet UKC Ljubljana je organ upravljanja, ki ima 11 članov, od katerih je šest predstavnikov ustanovitelja, trije so predstavniki zaposlenih, predstavnik Mestne občine Ljubljana in predstavnik uporabnikov oz. zavarovancev. Svet odloča o imenovanju generalnega in strokovnega direktorja zavoda ter sprejema statut, programe dela, razvoja in nabav, investicij in naloţb ter spremlja njihovo izvrševanje, sprejema finančni načrt in odloča o razporejanju preseţkov prihodkov nad odhodki ter o drugih stvareh skladno s statutom zavoda. Člani Sveta Zavoda:
1. Predstavniki ustanovitelja:
mag. Elda Gregorič Rogelj (predsednica Sveta zavoda),
dr. Maks Tajnikar,
mag. Črtomir Časar,
dr. Branko Mayr,
Ksenija Mihovar Globokar, univ.dipl.prav.,
mag. Andrej Baričič.
2. Predstavniki zaposlenih:
Marko Alauf, inţ. tel. (podpredsednik Sveta zavoda),
Nika Škrabl, univ. dipl. soc. ped.,
prim. Anton Kenig, dr. med.
3. Predstavnik Mestne občine Ljubljana:
Jani Möderndorfer, 4. Predstavnik uporabnikov:
mag. Jakob Ceglar.
4.2 Strokovni svet
Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki načrtuje, obravnava in usmerja strokovno dejavnost UKC Ljubljana, upoštevaje strokovno samostojnost klinik, kliničnih inštitutov in kliničnih oddelkov v okviru njihovih strokovnih pooblastil.
Strokovni svet sestavljajo: strokovni direktor UKC Ljubljana, strokovni direktorji klinik, dva predstavnika samostojnih klinik in kliničnih inštitutov ter glavna medicinska sestra UKC Ljubljana. Vodi ga strokovni direktor UKC Ljubljana. Člani Strokovnega sveta v letu 2010:
prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, dr. med.,višja svetnica (strokovna direktorica UKC Ljubljana),
Erna Grabnar Kos, viš. med. ses. (glavna medicinska sestra UKC Ljubljana),
doc. dr. Zlatko Fras, dr. med. (strokovni direktor Interne klinike),
prof. dr. Alojz Pleskovič, dr. med. (strokovni direktor Kirurške klinike),
prof. dr. Rajko Kenda, dr. med., višji svetnik (strokovni direktor Pediatrične klinike),
doc. dr. Adolf Lukanovič, dr. med., svetnik (strokovni direktor Ginekološke klinike),
prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., višji svetnik (strokovni direktor Nevrološke klinike),
akademik prof. dr. Uroš Skalerič, dr. stom., višji svetnik, ambasador RS za znanost (predstojnik Stomatološke klinike),
prof.dr. Branislava Stirn Kranjc, dr. med. (predstojnica Očesne klinike – predstavnica samostojnih klinik),
prof. dr. Sergej Hojker, dr. med. (predstojnik Klinike za nuklearno medicino – predstavnik samostojnih kliničnih inštitutov).
4.3 Oţje vodstvo Zavoda
Oţje vodstvo Zavoda sestavljajo generalni direktor, strokovni direktor in glavna medicinska sestra. Kolegij generalnega direktorja se sestaja vsak ponedeljek v tednu; sestavljajo ga generalni in strokovni direktor s pomočniki, glavna medicinska sestra Zavoda in predstavnik Sluţbe za odnose z javnostmi.
Generalni direktor predstavlja in zastopa UKC Ljubljana ter organizira in vodi poslovanje zavoda. Za poslovni uspeh, uravnoteţenje poslovnih in strokovnih interesov ter za zakonitost poslovanja odgovarja ustanovitelju ter predlaga temelje poslovne politike in načrte razvoja zavoda. Imenuje in razrešuje ga svet zavoda s soglasjem Vlade RS za dobo štirih let.
V mandatnem obdobju od 11.08.2009 do 10.8.2013 je generalni direktor zavoda mag. Simon Vrhunec. Generalni direktor ima pomočnike za naslednja področja: za splošno, pravno in kadrovsko-izobraţevalno dejavnost, ekonomsko in finančno dejavnost, komercialno dejavnost ter informacijsko področje. Med pomočnike generalnega direktorja sodi tudi glavna medicinska sestra zavoda.
Strokovni direktor vodi, usklajuje in odgovarja za strokovno dejavnost UKC Ljubljana, ter je odgovoren za uresničevanje strokovnega razvoja in povezovanja z ostalimi zdravstvenimi zavodi. Imenuje in razrešuje ga svet zavoda za dobo štirih let. V mandatnem obdobju od 18.4.2009 do 17.4.2013 je strokovna direktorica prof.dr. Brigita Drnovšek–
Olup, dr.med., višja svetnica. Strokovni direktor ima pomočnike za naslednja področja: za kakovost, izobraţevanje, znanstveno-raziskovalno dejavnost.
Glavna medicinska sestra načrtuje, organizira, vodi in nadzira dejavnost zdravstvene in babiške nege ter oskrbe bolnikov in odgovarja za učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvene nege v skladu s sprejetimi cilji zavoda. Po določbah Statuta glavna medicinska sestra ni umeščena med organe upravljanja zavoda. V mandatnem obdobju od 17.7.2009 do 16.7.2013 je glavna medicinska sestra zavoda Ernestina Kos Grabnar, viš.med.ses. Glavna sestra ima pomočnike za naslednja področja: za izobraţevanje, higiensko epidemiološko področje, področje vodenja kakovosti in razvoja v zdravstveni in babiški negi.
4.4 Vodenje klinik in kliničnih inštitutov
Za vodenje klinik in kliničnih inštitutov odgovarjajo predstojniki klinik, kliničnih inštitutov oz. kliničnih oddelkov. Za več klinik, kliničnih inštitutov oz. kliničnih oddelkov, ki jih vodijo predstojniki, se imenuje poslovni direktor. Klinike, ki imajo v svoji sestavi več notranjih organizacijskih enot, vodita poslovni in strokovni direktor klinike.
POSLOVNO POROČILO
ZA LETO 2010
1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE ZAVODA
a) Zakonske podlage za izvajanje dejavnosti zavodov:
Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04, 80/04, 23/05- UPB2,23/08,),
Zakon o zdravniški sluţbi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291- 00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/10, odl.US:U-I-270/08-10, 107/2010),
Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008),
Določila Splošnega dogovora za leto 2009 in 2010 z aneksi,
Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010 z ZZZS.
b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila:
Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08, 49/2009, 107/2010),
Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C),
Navodilo o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov drţavnega in občinskih proračunov (Uradni list št.
91/00, 122/00),
Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10- popr.),
Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08, 112/09),
Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št.
134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07, 112/09, 58/10),
Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06 in 120/07, 112/09, 58/10),
Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov drţavnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),
Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),
Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Uradni list RS, št. 97/09),
Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za zdravje (Uradni list RS, št. 7/2010),
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (Uradni list RS, št. 63/2010).
c) Interni akti zavoda:
Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana,
Spremembe statuta javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana (2010),
Akt o določitvi delovnih mest, na katerih se opravlja deţurstvo,
Določila o poklicni odgovornosti zdravnika,
Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov,
Navodila za obveščanje o lastnostih in učinkih zdravil in medicinskih pripomočkov,
Navodilo o evidentiranju, hranjenju in registriranju pogodb,
Navodilo o oddaji javnih naročil male vrednosti,
Ocena tveganja z izjavo varnosti,
Organizacijska navodila za postopek kadrovanja,
Poslovnik komisije za medicinsko etiko,
Poslovnik o delu z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi,
Poslovnik o načinu volitev članov Raziskovalnega sveta,
Poslovnik za delo komisije za izbor najugodnejše ponudbe za javna naročila,
Pravila o oddaji sluţbenih stanovanj v najem,
Pravila o sluţbenih odsotnostih izven sedeţa UKC Ljubljana,
Pravila za izvajanje strokovnih srečanj, katerih organizator je UKC Ljubljana,
Pravila za zagotavljanje dnevne evidence prisotnosti in odsotnosti (DEPO),
Pravilnik o civilni obrambi, zaščiti in varnosti,
Pravilnik o delovnem času in vrednotenju oblik delovnega časa,
Pravilnik o delovni obleki, obutvi in osebni varovalni opremi,
Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave (2010),
Pravilnik o delu komisije za klinične raziskave,
Pravilnik o dostopu, kriterijih za dodelitev ter odgovornosti, evidenci in nadzoru nad parkirnimi mesti,
Pravilnik o inovacijski dejavnosti,
Pravilnik o internih strokovnih nadzorih,
Pravilnik o izdaji soglasij za delo izven UKC Ljubljana (2010),
Pravilnik o izobraţevanju delavcev,
Pravilnik o izvajanju nagrajevanja redne delovne uspešnosti,
Pravilnik o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov,
Pravilnik o merilih in postopkih za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela,
Pravilnik o načinu dajanja informacij javnosti,
Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov,
Pravilnik o naročanju,
Pravilnik o notranjem revidiranju,
Pravilnik o organizaciji in delovanju zdravstvene nege,
Pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva,
Pravilnik o organizaciji, pristojnostih, pooblastilih in odgovornostih,
Pravilnik o podeljevanju nagrad za izboljševanje kakovosti (2010),
Pravilnik o poslovanju s prepovedanimi drogami,
Pravilnik o postopku za reševanje pritoţb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic,
Pravilnik o preventivnem zdravstvenem varstvu zaposlenih,
Pravilnik o priznanjih in zahvalah ter spominskih darilih,
Pravilnik o prostovoljskem delu,
Pravilnik o računovodstvu,
Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest,
Pravilnik o sistemu upravljanja z odkloni,
Pravilnik o sklepanju podjemnih pogodb,
Pravilnik o spremembi pravilnika o kliničnem preskušanju zdravil in medicinskih pripomočkov (2010),
Pravilnik o uporabi konkurenčne prepovedi,
Pravilnik o uporabi mobilnih sluţbenih telefonov,
Pravilnik o urejanju razmerij v samskih domovih,
Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva,
Pravilnik o volitvah predstavnikov zaposlenih v Svet UKC Ljubljana,
Pravilnik o znanstvenoraziskovalnem delu,
Priročnik o uvajanju izboljševanja kakovosti v bolnišnice.
2. DOLGOROČNI CILJI ZAVODA
V UKC Ljubljana smo na podlagi priporočil oz. smernic predstavnikov ustanoviteljev Sveta zavoda ţe leta 2009 oblikovali pet sklopov dolgoročnih ciljev, ki se nanašajo na naslednja področja:
1. Izboljšanje upravljanja,
2. Izboljšanje učinkovitosti dela: uvajanje normativov in izboljšav delovnih procesov, 3. Uvajanje javno dostopnega sistema kazalcev kakovosti,
4. Informacijsko podprt sistem javnega naročanja in obvladovanja materialnih stroškov, 5. Delo pri drugem delodajalcu in krepitev trţenja.
Priporočene dolgoročne smernice poslovanja je vodstvo UKC Ljubljana upoštevalo tudi pri pripravi finančnega načrta za leto 2010. V naslednjem poglavju je predstavljena realizacija vseh aktivnosti, ki smo jih v okviru dolgoročnih ciljev načrtovali za leto 2010.
3. LETNI CILJI ZAVODA, KI IZHAJAJO IZ STRATEŠKIH CILJEV TER OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
3.1. Realizacija letnih ciljev
3.1.1 Izboljšanje upravljanja
Za izboljšanje upravljanja smo si postavili naslednje cilje:
Poslovna samostojnost ter lastni izkazi uspeha klinik in kliničnih inštitutov,
Odločanje o preseţkih posameznih klinik in kl. Inštitutov,
Krepitev javno – zasebnega partnerstva,
Krepitev notranjih revizij,
Usposabljanje managerskih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega managementa,
Spremljanje stroškov na ravni bolnika.
3.1.1.1 Poslovna samostojnost ter lastni izkazi uspeha klinik in kliničnih inštitutov:
Za leto 2010 smo prvič za vse organizacijske enote (do nivoja kliničnih oddelkov) pripravili plan delovnih programov ter finančnih in kadrovskih načrtov, ki so jih predstojniki, glavne medicinske sestre, poslovni in strokovni direktorji podpisali na podlagi veljavnih planskih dokumentov (Pogodbe z ZZZS in aneksov za izvajanje programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2010, Splošnega dogovora in aneksov za pogodbeno leto 2010). S tem so se zavezali za vzdrţno poslovanje svojih enot, kar se praviloma odraţa tudi na poslovanju zavoda. Vsaka enota je bila ţe v začetku leta 2010 seznanjena z obsegom delovnega programa in s sredstvi, ki jih ima na voljo. S sodelovanjem odgovornih na posameznih organizacijskih enotah Zavoda (v nadaljevanju: OE) smo pripravili tudi plane števila zaposlenih, ki so jih ti ravno tako podpisali. Pri tem velja poudariti, da smo meseca decembra 2010 pripravili finančni načrt za leti 2011 in 2012; pri čemer smo prvič pripravili načrt za dve leti ter pred začetkom novega koledarskega leta. Posamezne enote so bile tako ţe decembra 2010 informirane z obsegom lastnega proračuna za prihodnji dve leti.
Posamezne OE so v prvem polletju 2010 redno mesečno prejemale poročila o realizaciji delovnega programa, izkaze uspeha s podrobnejšimi razdelitvami prihodkov in stroškov ter poročila o številu zaposlenih na zadnji dan v mesecu in številu zaposlenih iz ur v obdobju. V drugem polletju smo z uvedbo sprememb pri kartici zdravstvenega zavarovanja prešli na nov bolnišnični informacijski sistem. Ob tem so se pojavile uvajalne teţave predvsem pri prikazovanju mesečne realizaciji delovnega programa. Kljub temu smo na ravni posameznih kliničnih oddelkov spremljali doseganje načrtovanih ciljev za leto 2010. Realizacijo ciljev in ukrepe izboljšanja poslovanja smo obravnavali v okviru posameznih organizacijskih enot in njihovih vodstev.
V okviru sanacijskega programa za leto 2009 smo si predvsem za leto 2010 zadali cilj omejiti ure deţurstev med tednom
skupaj 1.701 tisoč evrov (drugi bruto)1 v primerjavi s predhodnim. Načrtovani cilj iz sanacijskega programa iz leta 2009 (letni prihranek deţurne sluţbe v vrednosti 2.000 tisoč evrov) smo v letu 2010 dosegli v 85 odstotnem deleţu. Tudi podatki o številu zaposlenih iz ur pokaţejo, da se je število zaposlenih iz ur iz deţurne sluţbe leta 2010 zniţalo za 28 zaposlenih iz ur v primerjavi z letom 2009.
Na posameznih enotah so se zmanjšanja deţurne sluţbe lotili z dogovorjeno racionalizacijo delovnega časa v deţurni sluţbi ali z notranjimi reorganizacijami. Na Pediatrični kliniki so k cilju pristopili z racionalizacijo samih deţurnih mest, in sicer tako, da so s 1.5.2010 ukinili eno deţurno mesto zdravnika ter istočasno uvedli pripravljenost za zdravnike na vseh kliničnih oddelkih in sluţbah; za diplomirane medicinske sestre smo s 1.6.2010 ukinili tretje deţurno mesto ter začeli uvajati turnusno delo.
Posamezne enote zavoda (kjer so deţurna mesta), ki so v letu 2010 zniţale strošek deţurne sluţbe, so predstavljene v spodnji tabeli.
Tabela 1: Prihranki deţurne sluţbe po posameznih OE v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 (v evrih)
Organizacijska enota Razlika v deţurni sluţbi:
Re 10-Re 09
Prihranek deţurne sluţbe na
zaposl.
Interna klinika -83.975 93
Kirurška klinika -479.278 318
Nevrološka klinika -94.824 418
Ginekološka klinika -451.898 543
Pediatrična klinika -206.152 390
Dermatovenerološka kl. -21.283 247
Infekcijska klinika -63.168 210
Očesna klinika -52.776 318
Ortopedska klinika -46.817 167
ORL -40.352 209
KIR -164.598 574
UKC Ljubljana skupaj -1.700.639 231
Pomemben zastavljen cilj zniţevanja stroškov je bilo tudi zniţanje stroškov nadurnega dela. V letu 2010 so se ti stroški v primerjavi z letom 2009 zniţali v vseh enotah, razen v ORL.
Zniţali so se tudi stroški pogodbenega dela, in sicer za 605 tisoč evrov v primerjavi z letom 2009. To predstavlja na ravni zavoda prihranek v povprečju 81 evrov na zaposlenega. Stroški pogodbenega dela so se zniţali v skoraj vseh enotah, ki jih prikazuje Tabela 1, na katerih se tovrstno delo opravlja (z izjemo Interne, Infekcijske klinike ter ORL, ki v preteklem letu ni imela pogodbenega dela).
3.1.1.2 Odločanje o preseţkih posameznih klinik in kliničnih inštitutov:
Sprejeli smo sklep, da bodo enote, ki bodo poslovale s preseţkom prihodkov nad odhodki, imele prednost pri delitvi sredstev za investicije (v opremo, stavbo) in za izobraţevanje v polovični višini ustvarjenega pozitivnega rezultata. Tiste enote, ki bodo poslovale negativno, pa bodo deleţne preostalih sredstev za investicije in za izobraţevanje. Omenjeni sklep so sprejeli poslovni direktorji. Odločanje o preseţkih se izvaja na letni ravni.
1 Tudi v nadaljevanju so stroški dela preračunani na drugi bruto, kar pomeni, da so upoštevani prispevki delodajalca.
Kot dodatno vzpodbudo za vzdrţno poslovanje smo iz celotnih sredstev UKC Ljubljana namenili 0,5 mio evrov za nagrajevanje kakovosti. Nagrajevanje bo potekalo na podlagi petih kazalcev kakovosti, med katerimi so tudi poslovni kazalci; pet najboljših enot, ki doseţejo najboljše rezultate, si lahko nagrado razdelijo in jo po lastni presoji porabijo za izobraţevanje ali opremo.
3.1.1.3 Krepitev javno – zasebnega partnerstva:
Na Ginekološki kliniki so potekali informativni pogovori o moţnosti, da bi zasebni sektor z opremo vstopil v izvajanje programa. Zaradi zakonske nedorečenosti s pogovori nismo nadaljevali, obstaja pa zaznani interes.
3.1.1.4 Krepitev notranjih revizij:
S ciljem zagotavljanja pravilnosti poslovanja Zavoda so se v letu 2010 izvajale aktivnosti strokovne revizijske sluţbe zavoda, za pravilno vrednotenje opravljenega dela so bile organizirane učne delavnice, na katerih so se obravnavala pravila beleţenja zdravstvenih storitev in drugih novosti pri administrativni obravnavi bolnikov.
3.1.1.4.1 Delovanje Službe za notranjo revizijo UKC Ljubljana:
svetovanje,
redni revizijski pregledi,
izredni revizijski pregledi.
3.1.1.4.2 Delovanje službe za administrativno obravnavo bolnikov in spremljanje SPP primerov:
Aktivnosti zagotavljanja pravilnega beleţenja SPP so v letu 2010 obsegale rutinske dejavnosti kontrole kakovosti podatkov SPP za namen fakturiranja ZZZS ter dodatne aktivnosti za podporo uvajanja novega informacijskega sistema (BIS). S tem v zvezi je bila avgusta 2010 opravljena analiza več skupin bolnikov z oddelkov, kjer je bilo ob uvajanju novega BIS zaznati največja odstopanja v vrednostih uteţi. Ugotovili smo, da do spremenjene/zniţane uteţi ni prišlo zaradi pomanjkljivega kodiranja. Število napak je bilo sprejemljivo in primerljivo s prejšnjimi analizami. Ob tem smo pripravili tudi poročilo o opaţanjih v zvezi z novim BIS, ki smo ga posredovali tudi zunanjim izvajalcem, vključenim v implementacijo novega BIS.
Zaradi uvajanja novega BIS in s tem povezanimi dnevnimi aktivnostmi in pričakovanih novih šifrantov za diagnoze in posege, smo jesensko SPP delavnico preloţili. V letu 2011 načrtujemo izvedbo namenskih delavnic za vse, ki se v UKC Ljubljana na novo vključujejo v pripravo odpustnic in druge zdravstvene dokumentacije ter reševanje tekočih vprašanj v zvezi s kodiranjem.
Na nivoju drţave smo bili vključeni v iniciativno skupino za optimizacijo SPP nadzorov, v okviru katere je bilo na ZZZS pripravljenih nekaj sestankov. Konstruktivno smo predlagali izboljšave SPP sistema ter poudarjali potrebo po vključevanju vseh partnerjev ter potrebo po spremembah SPP v okviru partnerskega dogovarjanja za splošni dogovor.
3.1.1.5 Usposabljanje managerskih struktur s ciljem vzpostavitve profesionalnega managementa:
V skladu s strateškimi smernicami razvoja kadrovskih potencialov in prizadevanjih za dvig nivoja vodstvenih kompetenc vodilnega managementa v smislu učinkovite zdravstvene organizacije in uspešne bolnišnice so se vodilni delavci udeleţili več izobraţevanj, in sicer:
izobraţevanja Management v zdravstvu se je udeleţilo 10 vodilnih delavcev,
izobraţevalnega projekta Tehnike reševanja problemov se je udeleţila vodja Kadrovske sluţbe,
izobraţevanja po programu Praktikum: Sodobni vodja v zdravstvu so se udeleţili vodilni in vodstveni delavci (skupno 156 zaposlenih),
UKC Ljubljana se je odzval povabilu Zdruţenja zavodov Slovenije za vključitev v program izmenjave zdravstvenega osebja (angl. Exchange programme) Evropske zveze bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov:
Boljše zdravje – skupni izziv za bolnišnice in osnovno zdravstveno varstvo oz. Projekt HOPE. Program je v okviru drţav EU namenjen pridobivanju vodstvenih kompetenc in spodbujanju izmenjave znanja, izkušenj ter dobrih praks zdravstvenega osebja na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih. Cilj programa je prizadevanje za izboljšanje zdravja vseh drţavljanov Evropske unije in Švice ter doseganje visokih standardov bolnišnične obravnave, s pospeševanjem učinkovitosti in humanosti pri organizaciji in izvajanju bolnišničnih in drugih zdravstvenih storitev. Formalni pričetek programa izmenjave bo predvidoma štiri tedne v maju in juniju 2011;
izmenjava bo potekala v Veliki Britaniji.
3.1.1.6 Spremljanje stroškov na ravni bolnika:
Vse organizacijske enote zavoda prejemajo enotna redna mesečna poročila o porabi materiala, stroških storitev in dela na obteţenega SPP bolnika (program ZZZS); poročila prikazujejo razmerje med stroški in številom bolnikov na posameznih OE, do nivoja kliničnih oddelkov. Podrobnejša redna mesečna spremljanja stroškov na bolnika po posameznih dejavnostih oz. stroškovnih mestih oz. storitvah se izvajajo tudi na nekaterih organizacijskih enotah samih glede na potrebe in specifike posameznih enot.
Na enotah je uvedeno evidentiranje porabljenih količin zdravil in zdravstvenega materiala na posameznega bolnika.
Posebna pozornost je posvečena dragim zdravilom, za katera je ZZZS namenila sredstva in zanje terja dosledno poročanje o porabi. S ciljem obvladovanja in zmanjševanja stroškov so posamezni klinični oddelki izdelali terapevtske smernice oziroma protokole za uporabo bioloških in ostalih zdravil na bolnika. Stroški uporabljenega zdravstvenega materiala pri obravnavi bolnika se spremljajo tudi s ciljem preverjanja protokolov, lastnih cen oz. kalkulacij storitev in primerjave ovrednotenega doseţenega SPP primera z dejanskimi stroški.
Spremljanja stroškov po bolnikih so odvisna tudi od informacijske podpore posameznih enot in od storitev, ki jih posamezni izvajalci opravljajo.
3.1.2 Izboljšanje učinkovitosti dela
Za izboljšanje učinkovitosti dela smo si postavili naslednje cilje:
načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstvenega osebja,
vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentiranje delovnega časa in razporede dela,
vzpostavitev sistema dnevnega evidentiranja dela,
izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija dokumentacije: področje komercialne dejavnosti in Tehnično-vzdrţevalne sluţbe,
področje kliničnih poti in smernic,
racionalizacija postopkov izvedbe najpogostejšega SPP oz. delovnega opravila.
3.1.2.1 Načrt uvedbe časovnih normativov za vse vrste del zdravstvenega osebja:
Nekatere enote imajo ţe izdelane časovne normative za lastne preiskave, medtem ko so na drugih enotah pristopili k razvoju časovnih normativov za določene procese dela (npr. za čas med opravljenim pregledom in odpošiljanjem izvidov v ambulantni dejavnosti na Nevrološki kliniki).
Na področju zdravstvene nege na vseh bolniških oddelkih dnevno izvajamo kategoriziranje bolnikov, nacionalno metodo za spremljanje potreb bolnika po zdravstveni negi in posledično spremljanje obremenjenosti izvajalcev zdravstvene nege. Za posamezno kategorijo zdravstvene nege in definirali minimalne kadrovske in časovne normative:
I. kategorija bolnikov: 55,6 minut dela med. sestre/bolnika/izmeno,
II. kategorija bolnikov: 120 minut dela med. sestre/bolnika/izmeno,
III. kategorija bolnikov: 160 minut dela med. sestre/bolnika/izmeno,
IV. kategorija bolnikov: 460 minut dela med. sestre/bolnika/izmeno.
Na področju strokovnih standardov postopkov zdravstvene nege in varnostnih protokolov smo pripravili načrt ponovnega pregleda temeljnih standardov in postopkov zdravstvene nege ter medicinsko tehničnih posegov. Za vsak standard smo imenovali skrbnika, ki bo skrbel za kontinuirano posodabljanje vsebin. V standarde bomo vnesli dodatni element: časovni normativ za izvedbo. Predvidevamo, da bodo vsi obstoječi standardi posodobljeni do konca leta 2011.
Varnostni protokol Preprečevanje padcev odraslih pacientov, ki je bil potrjen konec leta 2009, se uspešno uvaja v klinično prakso, prav tako Morsejina lestvica za oceno ogroţenosti za padec pri odraslem. Načrtujemo tudi dopolnitev dokumentacije za nego bolnika z novimi elementi, ter pripravo osnutka protokola Preprečevanja padcev pri otrocih.
Potrdili smo Standard za oskrbo rane in ga začeli uspešno uvajati v klinično prakso preko rednih izobraţevanj za zaposlene v zdravstveni negi. Prav tako je bil pripravljen in potrjen tudi Protokol oţivljanja z zgodnjo opozorilno skalo, ki ga uvajajo zaposleni na KO za anestezijo na Kirurški kliniki.
V zdravstveni negi smo na podlagi spremljanja kategorizacije zahtevnosti zdravstvene nege določili prioritetne protokole varnosti in kakovosti ter standarde postopkov in posegov. Imenovali smo delovne skupine in določili metodologijo priprave. Končani in potrjeni so naslednji protokoli:
Protokol preprečevanja padcev odraslih pacientov,
Protokol obravnave pacientov v specialističnih ambulantah,
Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov z bolnišnično zdravstveno obravnavo,
Protokol spremljanja zadovoljstva pacientov s specialistično zdravstveno obravnavo,
V delu je še 14 protokolov varnosti in kakovosti v zdravstveni negi. Izdelanih je 40 standardov postopkov v zdravstveni negi in medicinsko tehničnih posegov, ki jih posodabljamo in dopolnjujemo še s časovnimi normativi.
Poleg kategorizacije bolnikov smo vzpostavili še dodatne elemente za merjenje obremenjenosti negovalnega kadra:
število bolnišnično oskrbnih dni na posameznega izvajalca zdravstvene nege, število obravnavanih bolnikov na posameznega izvajalca zdravstvene nege - za hospitalizirane paciente. V nadaljevanju bomo spremljali tudi obremenitev kadra v funkcionalni dejavnosti (operacijsko področje, endoskopske enote itd.).
S ciljem racionalizacije delovnega procesa vseh udeleţencev zdravstvenega tima je na KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike in KO za ţilne bolezni na Interni kliniki potekalo testiranje sistema prepoznave govora. Računalniški sistem prepoznave govora pomeni eliminacijo tipkanja izvidov, ki predstavlja v strukturi dela in nalogah zdravstvenega administratorja pomeni okoli polovico časa. Sistem je meseca decembra testiralo 20 zdravnikov, ki so bili s sistemom zadovoljni in so potrdili njegovo uporabnost. Zaradi tega predvidevamo postopno razširitev projekta na ostale oddelke Interne klinike ter na ostale enote zavoda.
3.1.2.2 Vzpostavitev tehnične infrastrukture za elektronsko evidentiranje delovnega časa in razporede dela:
Projektna skupina, ki je zadolţena za prenovo informacijske podpore planiranju in evidentiranju delovnega časa v UKC Ljubljana, je definirala funkcionalnost informacijskega sistema. Opravljen je posnetek stanja na Očesni kliniki in postavljeni so osnovni šifranti. Zaradi nerazpoloţljivosti testnega okolja za izvedbo pilotnega projekta so aktivnosti deloma zastale. Pilotni projekt se bo lahko nadaljeval, ko bo postavljen nov produkcijski bazni streţnik in bazni streţnik za potrebe testiranja rešitve. Informacijska podpora planiranju in evidentiranju delovnega časa bo nadgrajena tudi z rešitvijo elektronskega evidentiranja prisotnosti. Pripravljene in objavljene so strokovne zahteve za izvedbo javnega naročila, ki so predpogoj za sproţitev postopka javnega naročila. Januarja 2011 je bila imenovana komisija za izvedbo javnega razpisa; ta bo predvidoma objavljen v februarju.
3.1.2.3 Vzpostavitev sistema dnevnega evidentiranja dela:
Konec meseca junija smo zaključili projekt pregleda vsebine dela in delovnih obremenitev v času deţurne sluţbe in sluţbe stalne pripravljenosti. Projekt je bil izveden na vseh deţurnih mestih in mestih stalne pripravljenosti za vse kadrovske profile. Na podlagi rezultatov smo konec leta pripravili nov razpored deţurnih mest v skladu s Pravilnikom o izvajanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Uvedli smo enoten obrazec za urnike dela, kjer se beleţijo razporedi za vse zaposlene po urah (na katero delovišče je zaposleni razporejen). Dnevno evidentiranje dejansko opravljenega dela po posamezniku (ali po posameznih ekipah) poteka znotraj zavoda različno; odvisno je od posameznih organizacijskih enot ter njihovih potreb, delovišč ali storitev.
Razlike med enotami so tudi odraz različnih informacijskih sistemov, ki jih te uporabljajo; ponekod se določene evidence vodijo tudi ročno (npr. zapis storitve in podpis posameznika, ki je storitev tisti dan opravil).
3.1.2.4 Izboljšanje poslovnih procesov zavoda in standardizacija dokumentacije: področje komercialne dejavnosti in Tehnično-vzdrţevalne sluţbe:
Na področju Tehnično-vzdrţevalne sluţbe smo v letu 2010 v večji meri ţe opisali delovne procese . Analiza obstoječih procesov in pripadajoče dokumentacije ter izboljšanja poteka procesov (proces nabave in predlogi za izboljšave) je s strani področja komercialne dejavnosti v fazi zbiranja podatkov in oblikovanja rešitve. V okviru pridobivanja certifikata ISO 9001:2008 za UKC Ljubljana si pomagamo z zunanjimi svetovalci Slovenskega zdruţenja za kakovost in odličnost, ki so pričeli s popisom trenutnega stanja v temeljni dejavnosti: v ţe začetne faze priprav bomo od podpornih procesov vključili tudi procese komercialne dejavnosti in Tehnično-vzdrţevalne sluţbe.
V pripravi je dokumentacija o vzdrţevanju posameznih skupin osnovnih sredstev. Trenutno je sistem vzpostavljen za veliko opremo enega dobavitelja, kar je urejeno s pogodbo o vzdrţevanju. Urejevanje evidence vzdrţevanja ostale opreme bo omogočilo natančnejši pogled v stroške vzdrţevanja posamezne opreme in bo pripomoček k planiranju stroškov in utemeljenosti zamenjave opreme. Dokončana je inštalacija osnovnega računalniškega programa za evidentiranje vzdrţevanja na medicinskih aparatih: testno delovanje sistema za naročanje zunanjih storitev Tehnično- vzdrţevalne sluţbe v sluţbe Komercialnega sektorja.
Do konca leta smo aktivirali nekatere module računalniškega sistema Delovni nalogi vzdrţevanja, kar bo olajšalo proces od izstavitve naročilnice za popravilo na oddelku do same realizacije popravila (v lastni izvedbi ali po pogodbi z izvajalcem), ter tako omogočalo sočasno spremljanje stroškov posameznega osnovnega sredstva.
3.1.2.5 Področje kliničnih poti in smernic:
Skladno s sklepom Odbora za kakovost UKC Ljubljana smo v začetku leta natančno preučili strokovne vsebine kliničnih poti in smernic in jih po enotni metodologiji uvrstili v klinične poti, smernice, strokovna priporočila in algoritme. Tako smo na področju kliničnih poti in smernic, ki smo jih vsebinsko razširili še s strokovnimi priporočili, nadaljevali načrtovani projekt s poudarkom na formalni enotnosti vsebin in nomenklature za ves UKC Ljubljana.
Izvedli smo informativne sestanke in izobraţevanje za vse OE o pripravi kliničnih poti in smernic. Posamezne strokovne enote so po uvedbi informativnih predavanj o metodologiji priprave kliničnih poti predlagale izdelavo 50 kliničnih poti. V fazi priprave je 45 kliničnih poti; v letu 2010 smo v klinično prakso uvedli 15 kliničnih poti. Poleg tega smo v letu 2010 po sprejeti metodologiji izdelali skupaj 34 kliničnih smernic. Seznam kliničnih poti in smernic po posameznih organizacijskih enotah je prikazan v poglavju:
6.4 Kazalniki kliničnih poti.
V klinično prakso smo skladno z Zakonom o pacientovih pravicah uvedli privolitvene obrazce.
3.1.2.6 Racionalizacija postopkov izvedbe najpogostejšega SPP oz. delovnega opravila:
S ciljem obvladovanja in zmanjševanja stroškov so bila določena področja, na katerih poteka preverjanje racionalizacije delovnih procesov. Izbrani so bili najpogostejši SPP-jev oz. zdravstvene obravnave bolnikov in v tabeli 2 so opisani tudi ţe znani učinki oz. pričakovani učinki racionalizacij.
Tabela 2:Področja racionalizacij najpogostejših SPP-jev oz. zdravstvenih obravnav po OE, pri čemer izpostavljamo enote z ţe doseţenimi cilji:
Organizacijska enota Področje preverjanja racionalnosti
kliničnega dela Stanje cilja
Nevrološka klinika - KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo
Revizija in optimalizacija klinične poti za moţgansko kap glede na nove razmere v novi Nevrološki kliniki, v prvi vrsti za ishemično moţgansko kap.
Implementacija poteka, v pripravi je računalniška nadgradnja
Očesna klinika Zdravstvena obravnava bolnikov z zaporo mreţničnega ţilja
Bolnike z zaporo mreţničnega ţilja (MKB H35) nameravamo iz hospitalne obravnave preusmeriti v ambulantno (skupaj z internistično obravnavo). Cilj je povečati učinkovitost in realizacijo operativnega programa z višjo kakovostjo, tudi zaradi večkrat neprimernih napotitev na operativni poseg.
Očesna klinika Operativni poseg vitrektomija
Izračunali smo dejansko vrednost operativnih posegov vitrektomije in ugotovili, da ta presega vrednost SPP obravnave. Sproţili smo postopek ponovnega vrednotenja SPP.
Očesna klinika
Zdravljenje z anti VEGF zdravili (terciarna storitev, ki jo na kliniki izvajamo edini in tako pokrivamo področje celotne Slovenije).
Za vsakega bolnika posebej je voden protokol za odločitev uporabe draţjega zdravila »Lucentis« in dodatno voden potek zdravljenja.
Ortopedska klinika Endoproteza kolka Povprečna leţalna doba se je skrajšala za 11% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Ortopedska klinika Endoproteza kolena Povprečna leţalna doba se je skrajšala za 9%, poraba krvnih
v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Ortopedska klinika Zahtevne operacije na hrbtenici
Povprečna leţalna doba se je skrajšala za 46%, poraba krvnih pripravkov se je zmanjšala za 52%
v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
3.1.3 Uvajanje javno dostopnega sistema kazalcev kakovosti
Na področju uvajanja javno dostopnega sistema kazalnikov kakovosti so bile aktivnosti na naslednjih področjih:
Kazalniki kakovosti,
Zadovoljni bolniki,
Zadovoljni zaposleni,
Moţnost izbire zdravnika,
Pridobitev drugega mnenja v okviru iste institucije.
3.1.3.1 Kazalniki kakovosti:
Kazalniki kakovosti obravnave bolnikov v UKC Ljubljana se ocenjujejo na več ravneh, in sicer na nacionalni ravni, v okviru dejavnosti Zdravniške zbornice Slovenije, v okviru PATH projekta Svetovne zdravstvene organizacije, na ravni UKC Ljubljana in na ravni posameznih klinik v okviru UKC Ljubljana. Namenjeni so oceni klinične uspešnosti, varnosti bolnikov, učinkovitosti dela in upravljanja z viri, predvsem pa so osredotočeni na bolnika. Posamezne organizacijske enote na podlagi kazalnikov izvedejo analizo podatkov in oceno stanja ter sprejmejo določene dodatne ukrepe za izboljšanje stanja.
Uskladili in preverili smo podatke o spremljanju kazalnikov na vseh naštetih ravneh. Dodatno smo klinike in klinične oddelke vzpodbudili k širitvi nabora kazalnikov predvsem v okviru dejavnosti Zdravniške zbornice Slovenije. V letu 2011 pričakujemo povečanje nabora kazalnikov za pribliţno 8-10 kazalnikov.
Glede na to, da je bila pri Ministrstvu za zdravje konstituirana posebna delovna skupina, ki bo v letu 2011 skušala poenotiti kazalnike kakovosti za vso drţavo, ostaja naš namen v prihodnje nabor kazalnikov uskladiti s smernicami delovne skupine.
Po posameznik kliničnih oddelkih (v nadaljevanju: KO) v UKC Ljubljana beleţimo skupaj 94 kazalnikov kakovosti na enotah.
Zaključen je celostni redni interni strokovni nadzor na Nevrološki kliniki (na vseh deloviščih). Izvedli smo dva izredna strokovna nadzora na področju zdravstvene nege na lokacijah Nevrološke klinike in Reševalne postaje. Uvedli smo nov pristop reševanja odklonov, ki smo ga poimenovali vzročno-posledična analiza odklona. V letu 2010 so bile opravljene tri vzročno-posledične analize. Opravili smo tudi nadzor nad izvajanjem kategorizacije na vseh oddelkih zavoda.
3.1.3.2 Zadovoljni bolniki:
Delovna skupina za poenotenje vprašalnikov o zadovoljstvu bolnikov s specialistično-ambulantno obravnavo je pripravila poenoten vprašalnik in protokol spremljanja zadovoljstva bolnikov s specialistično ambulantno obravnavo, ki je stopil v veljavo oktobra 2010. V teku so priprave na sistematično anketiranje ambulantnih pacientov, ki bo predvidoma potekalo v letu 2011.
S 1.1.2010 smo na vseh hospitalnih oddelkih UKC Ljubljana začeli uporabljati enoten vprašalnik o zadovoljstvu bolnikov z bolnišnično zdravstveno obravnavo. Na klinikah smo imenovali odgovorne osebe za sproten vnos podatkov v spletno aplikacijo, ter za obdelavo in analizo anket. Do konca decembra 2010 je bilo vnesenih 11.602 izpolnjenih vprašalnikov. Z
obdelavo smo pričeli na vseh klinikah, največji deleţ vzorca predstavljajo vprašalniki z Ginekološke in Kirurške klinike.
Povprečna ocena vseh odgovorov, vključenih v analizo, je bila 4,61 na Likertovi lestvici od 1 do 5. Analiza zaprtih odgovorov kaţe, da so bolniki najbolj zadovoljni z obravnavo bolečine (4,88), s količino prejetih informacij o bolezni in poteku zdravljenja (4,79), s spoštovanjem zasebnosti (4,74) ter z odnosom osebja (4,70), manj pa so zadovoljni z razumljivostjo prejetih informacij o poteku zdravljenja in moţnih zapletih (4,67), najmanj zadovoljni pa so bili z informiranostjo o pravicah in dolţnostih pacientov (4,25) ter z moţnostjo sodelovanja pri sprejemanju odločitev o njihovi zdravstveni obravnavi (4,24). Med kvalitativnimi opombami izstopajo pohvale odnosa osebja do pacientov, načinom zdravljenja in postopki sprejema. Največ pripomb so podali na zastarelo opremo in prostore, prehrano, preskrbo z bolnišničnim perilom in organizacijo dela. Posledično in v pomoč bolnikom so nekatere enote (npr. Nevrološka klinika) izdelale lastne spletne strani s številnimi tekočimi praktičnimi in vsebinskimi informacijami. Na drugih enotah (npr.
Kirurška klinika) so se lotili priprave zdravstveno vzgojnih navodil najpogostejših zdravstvenih obravnav v obliki raznih brošur in zloţenk, ki so namenjena bolnikom ob odpustu iz bolnišnice.
Poleg anketnih vprašalnikov dosledno evidentiramo vse neţelene dogodke, z njimi seznanjamo pooblaščenki za varnost, jih analiziramo in uvajamo ukrepe za preprečevanje morebitne ponovitve neţelenega dogodka. Na Pediatrični kliniki smo ustanovili Etično komisijo, ki predstavlja dodatno zagotovilo za kakovostno oskrbo bolnikov in upoštevanje vseh njihovih pravic.
Od 1.1.2010 do 31.12.2010 je v Urad za pritoţbe in pohvale uporabnikov storitev prispelo 275 obravnav, od tega 3 zahteve za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (kot to opredeljuje Zakon o pacientovih pravicah), 148 pritoţb, 82 pohval in 45 drugih zadev. V primerjavi s preteklim letom smo v letu 2010 obravnavali za 17 odstotkov več obravnav; od tega je za 12 odstotkov več pritoţb, vendar smo prav tako prejeli za 45 odstotkov več pohval bolnikov.
Tabela 3:Prispele obravnave na urad za pritoţbe zavoda
Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010
Število % v strukturi Število % v strukturi Število % v strukturi
Vse obravnave: 136 100 236 100 275 100
zahteve za prvo obravnavo 0 0 8 3 3 1
pritoţbe 93 68 132 56 148 54
pohvale 32 24 56 24 82 29
ostalo 11 8 40 17 45 16
