5.1 Razlika med samozaposleno osebo in zaposlenim v podjetju
Ker se bom v nadaljevanju posvetila stresu in depresiji pri kmetovalcih, je pomembno, da najprej spoznamo poklic kmetovalca. Za začetek bom predstavila razliko med zaposlenimi delavci v podjetju in samozaposlenimi osebami, saj lahko tako bolje razumemo poklic kmetovalca, in sicer zato, ker je po Zakonu o kmetijstvu kmetijsko gospodarstvo lahko organizirano tudi v obliki pravne osebe ali v obliki samostojnega podjetnika/ce posameznika/ce (Zakon o kmetijstvu – Zkme-1, 2008, 3. člen). Torej lahko uvrščamo kmetovalce v kategorijo samozaposlenih oseb, kar pomeni, da nimajo vodje, ki bi jim »visela čez glavo« ter jim določala delo. Razlika med zaposlenimi in samozaposlenimi je ta, da imajo slednji večjo odgovornost za vzdrževanje svoje organizacije oz. svojega gospodarstva. To pomeni, da so sami zadolženi za knjigovodstvo, trženje, pogajanje z dobavitelji in kupci, plačevanje in upravljanje davkov itd.
(Prottas in Thompson, 2006, str. 367). Razlika med zaposlenimi in samozaposlenimi se kaže tudi v prilagodljivem delovnem času. Samozaposleni nimajo določenega delovnega časa, saj so sami svoj šef in si lahko tako sami določajo ure. Veliko raziskav je pokazalo, da so samozaposleni glede delovnega časa veliko zadovoljnejši, vendar ni dvoma, da samozaposleni po navadi delajo veliko več kot zaposleni delavci, kar pa lahko vpliva tako na fizično kot na duševno zdravje. Delovni pritisk, ki izhaja iz fizičnih in psiholoških zahtev dela, je verjetno večji za samozaposlene v primerjavi z zaposlenimi, predvsem zaradi večjih zahtev organizacije oz. gospodarstva in se tako počutijo pod velikim pritiskom. Pozitivna stran samozaposlitve pa se kaže predvsem v večji samostojnosti, torej svoboda in presoja pri odločanju, kdaj, kje in kako naj bo delo opravljeno. Raziskave so pokazale, da samozaposleni poročajo o večji avtonomnosti in zaznanem nadzoru kot zaposleni. Vendar to ne velja za vse vrste samozaposlitve. Kot bomo videli v nadaljevanju, kmetovalci delajo sami in običajno nimajo takšnih možnosti in so zato lahko manj samostojni kot ostali samozaposleni. Vendar se kmetovalci tudi odločajo, kdaj, kje in kako bodo delali in ali bodo sprejeli določeno nalogo in imajo lahko zaradi tega večjo avtonomnost kot zaposleni delavci v podjetjih (prav tam).
Kot sem že omenila, modeli stresa na delovnem mestu kažejo, da so določene značilnosti delovnega okolja povezane z zdravjem in počutjem zaposlenih. Zaradi večjega delovnega pritiska se samozaposleni in tudi kmetovalci soočajo z večjo stopnjo stresa in imajo slabše zdravje v primerjavi z organizacijsko zaposlenimi (prav tam, str. 368).
5.2 Poklic kmetovalca
Za začetek bi rada najprej izpostavila mišljenje kmetovalca, pisatelja in okoljevarstvenika Wendella Berryja, ki je povedal, da kmetovalci kmetujejo zaradi ljubezni do kmetovanja, uživajo pri gledanju in negovanju rastlin, živijo v prisotnosti živali, radi delajo v naravi, na prostem.
Glavni cilj kmetovalca je pridelati okusne in predvsem zdrave pridelke za prodajo na trgu in za uporabo v domači skupnosti (CareerExplorer, b. d.). Kmetovalec ima na svojem področju različne zadolžitve in odgovornosti. Imeti mora široko bazo znanja o kmetijski industriji v celoti, saj njegovo delo obsega vse od pridelave sadja, zelenjave in poljščin do vinogradništva in živinoreje. Seveda pa ima vsako izmed teh področjih tudi točno določene zakonitosti, ki jih mora kmetovalec dobro poznati. Prav tako mora prepoznati, kaj so optimalne in ugodne okoljske razmere za samo pridelovanje izdelkov (ZRSZ, b. d.). Poleg splošnega poznavanja rokov sajenja, obdobij trgatve in raznih drugih zadolžitev pa kmetovalec pogosto potrebuje tudi dobro znanje mehanike, da lahko servisira in popravlja delovne stroje (CareerExplorer, b. d.).
Delovno okolje kmetovalca je po večini odvisno od tega, kaj je primarna dejavnost kmetije. Če se na kmetiji ukvarjajo z gojenjem pridelkov, bo kmetovalec na tem področju odgovoren za sajenje, gnojenje, spravilo pridelkov ter za samo produkcijo. Potreboval bo tudi znanje o času sajenja, času spravila, spremljati mora tudi vremenske vzorce, da bodo lahko kar se da najbolje izkoristili vse pogoje za dobre pridelke. Če pa je primarna dejavnost živinoreja, pa se kmetje po večini osredotočajo na to, da skrbijo za zagotavljanje zdravja živine in za poznejšo predelavo.
Živinoreja zahteva dobro poznavanje krvnih linij in pasem goveda, pa tudi najboljše možne prehode teh pasem, da bi zagotovili najboljše rezultate v reji (prav tam).
Prav tako mora kmetovalec poznati različne bolezni in škodljivce. Poznati mora vsa pravila različnih škropiv, postopke za odganjanje in uničevanje škodljivcev in raznih bolezni.
Kmetovalec v celoti vodi svoje evidence ter skupaj s kmetijsko svetovalno službo pripravlja raznorazne vloge. Pri delu mora upoštevati različne kmetijske zakone ter zakone s področja varstva pri delu, ekologije, varstva okolja in rastlin ter varne hrane. Kmetovalec mora poznati tudi znanje prodaje in trženja izdelkov, saj se vse več slovenskih kmetij odloča za prodajo svojih izdelkov na domu. Prav tako ne smemo pozabiti, da je pomembno, da je kmetovalec samostojen, iznajdljiv, psihično ter fizično močan, saj je konec koncev to poklic, ki je vezan na delo v naravi, ki ga lahko hitro zmotijo različni vremenski ali pa kateri koli drugi pojavi, med katerimi mora znati spretno manevrirati (ZRSZ, b. d.).
5.2.1 Zavarovanje kmetovalca
Kmečki zavarovanci so tiste osebe, ki so poleg zdravstvenega zavarovanja vključene tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in jim opravljanje kmetijske dejavnosti predstavlja edini ali glavni poklic. Kmečke zavarovance se v okviru pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja deli na obvezne in prostovoljne zavarovance. Obvezno se lahko zavarujejo tisti kmetovalci, ki izpolnjujejo pogoje za zdravstvene sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti, se ne šolajo, niso uživalci pokojnine in izpolnjujejo določen dohodek. V prostovoljno zavarovanje kmetovalcev pa se lahko vključijo tisti kmetovalci, ki ne izpolnjujejo pogoja dohodka, izpolnjujejo pa vse ostale pogoje, niso na šolanju, niso uživalci pokojnine ter izpolnjujejo zdravstveni pogoj (ZPIZ, b. d.).
Obseg pravic je odvisen od tega, kdaj se kmetovalec vključi v posamezno zavarovanje in kako dolgo to zavarovanje traja. Kmetovalci, zavarovani obvezno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so opravičeni do vseh pravic v tem sklopu. V primeru prostovoljnih zavarovancev pa tistim zavarovancem, ki so se zavarovali po 1. 1. 2013, ter tistim, ki so bili pred navedenim letom v zavarovanje vključeni za širši obseg, pripadajo enake pravice kot obvezno zavarovanim kmetovalcem. Drugače pa je za tiste, ki so bili zavarovani pred tem letom in so imeli ožji obseg pravic, ter za tiste, ki so ostali na starih zavarovalnih osnovah (KGZS, 2018).
Kako je s prispevki za zavarovance? V preteklosti kmečki zavarovanci niso bili obremenjeni z obračuni prispevkov, leta 2018 pa je prišlo do spremembe zakonodaje na področju davčnega postopka. Pred spremembo zakonodaje je za predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost kmetovalcev skrbel FURS, od leta 2018 dalje pa FURS praviloma do 10. dneva v mesecu odloži na portal eDavki predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost za kmetovalce, in če FURS slučajno tega ne stori, so kmetovalci sami dolžni ta obračun izpolniti in oddati. Vse poteka elektronsko. Ker pa vemo, da na področju kmetijstva še vedno obstajajo zavarovanci, ki niso vešči uporabe tovrstnih aplikacij oz. ni celotnega območja pokritega z internetom in signalom, pa je to marsikomu zelo težko, naporno in predvsem stresno opravilo (ZPIZ, b. d.).